Molekularne značilnosti primarnega marginalnoceličnega limfoma dojke

Marginalnocelični limfam (MZL) predstavlja 7-8% vseh limfoidnih neoplazm. Klasifikacija svetovne zdravstvene organizacije (angl. Word Health Organization, WHO) jih deli na nodalne, ekstranodalne in splenične. Ekstranodalni MZL (EMZL) naJbolj pogosto vznikne v želodcu, pljučih, očesnih adneksih, slinavkah, ščitnici. V posameznih organih je patogeneza EMZL povezana s kronično antigena stimulacijo z zunanjimi dejavniki (npr. v želodcu s Helicobacter pylori (HP), Borrelio burgdorleri v koži) ali z avtoimuno stimulacijo (npr. v Hashimotovem tiroiditisu ali Sjogrenovem sindromu). Patogeneza je povezana s ponavljajočimi se spremembami v številu in strukturi kromosomov. V približno 20-30% EMZL so prisotne trisomije kromosomov 3,12 in 18. Npr. t(11,18)( q21;q21), ki povzroči fuzijo BIRC3 in MALT! genov, je prisotna v okoli 45% pljučnega EMZL in 23% želodčnega EMZL. Značilna je za EMZL, saj se ne pojavlja v preostalih tipih MZL. Glede mutacijskega profila, je bilo v zadnjih nekaj letih objavljenih več študij na različnih tipih MZL, vključno z EMZL. Npr. pri kožnem EMZL so naJbolj pogoste mutacije genov TNFAIP3, NOTCH2 in TLBXR1, pri EMZL ščitnice TET2, v slinavkah pa TBLlXRl in KMT2D. Glede na dejstvo, daje EMZL odvisen od antigene stimulacije, lahko pride do njihove regresije z odstranitvijo le-te (npr. z antibiotsko terapijo ali administracijo imunomodulatomih zdravil). V dojki je pojav EMZL opisan, vendar je EMZL dojke izrazito redek, njegova patogeneza pa neznana. V literaturi so le posamezni primeri in ena manjša serija devetih EMZL dojke z opisanimi translokacijami t(n,18), t(14,18) in t(1,14). Namen raziskave je analizirati citogenetske in molekularne značilnosti v skupini 7 primarnih EMZL dojke, ki so bili na OIL diagnosticirani 2005-2022. Naši primeri bodo del raziskave, ki jo načrtujemo s patologi iz Univerzitetne klinike Bazel, ki bodo prispevali še 6 svojih primerov. Cilj raziskave je odkriti ali se pri EMZL dojke bolj pogosto pojavljajo značilne citogenetske in molekularne aberacije in ugotoviti ali je po svojih molekularnih značilnostih EMZL dojke bližji kožnemu EMZL ali EMZL drncih organov.