Molekularni označevalci odgovora na zdravljenje z obsevanjem pri neinvazivnem raku dojk

Duktalni karcinom in situ (ductal carcinoma in situ, DCIS) je neinvazivna oblika raka dojk, ki ga najpogosteje odkrijemo z mamografijo v okviru presejalnih programov. Pojavnost DCIS se povečuje. Čeprav ima DCIS zelo dobro prognozo, se lahko razvije tudi v invazivno obliko raka dojk, ki lahko pomembno vpliva na preživetje bolnikov. Standardno zdravljenje DCIS večinoma temelji na ohranitveni operaciji dojk in dopolnilnem obsevanju. Pri velikem deležu bolnic, ki se zdravijo z obsevanjem, se pojavijo akutni ali pozni neželeni učinki zdravljenja, kot na primer spremembe na koži oziroma srcu, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnic. Zaenkrat prilagajanje obsevanja glede na pričakovano toksičnost posameznim bolnicam z DCIS še ni mogoče, zato so potrebni dodatni molekularni biološki označevalci odgovora na zdravljenje z obsevanjem, tako v povezavi z toksičnostjo kot s ponovitvijo bolezni, ki bi jih lahko uporabili za usmerjanje izbire zdravljenja, kar bi lahko izboljšalo izid zdravljenja in kakovost življenja bolnikov.

Cilj predlagane raziskave je dodatno opredeliti in tako poglobiti znanje o skupini molekularnih označevalcev, povezanih z odgovorom na zdravljenje z obsevanjem, ki smo jih že raziskovali v naših predhodnih raziskavah ter poiskati nove označevalce pri bolnicah z DCIS. V ta namen bomo združili genetske in epigenetske biološke označevalce s kliničnimi podatki in ovrednotili tudi pozni odgovor na zdravljenje z obsevanjem, tako pozno toksičnost kot ponovitev bolezni.