Primerjava porabe energije v mirovanju glede na funkcionalno stanje prebavil

Poraba energije v mirovanju (REE) je ključni kazalnik energijskih potreb organizma in ima pomembno vlogo pri načrtovanju prehranske podpore, zlasti pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil. Kronična odpoved prebavil se pojavi, kadar črevesje ne zadošča za zadostno absorpcijo hranil in tekočin, kar pogosto vodi v potrebo po parenteralni prehrani. Pri tem se spreminja tudi presnovna aktivnost, na katero vplivajo izguba puste telesne mase, sistemsko vnetje in prilagoditveni mehanizmi organizma. Namen disertacije je oceniti razlike v REE med zdravimi posamezniki in bolniki z različnimi vzroki odpovedi prebavil (npr. sindrom kratkega črevesa, druge oblike) ter preučiti povezave med REE, telesno sestavo (izmerjeno z DXA in BIA) in označevalci vnetja (CRP, NLR, PLR, LMR). Uporabljena bo indirektna kalorimetrija kot zlati standard za merjenje REE. Disertacija bo temeljila na primerjalni opazovalni študiji s tremi skupinami: zdravi posamezniki, bolniki s sindromom kratkega črevesa in bolniki z drugimi oblikami odpovedi prebavil. Statistična analiza bo vključevala deskriptivne, primerjalne in multivariatne metode. Rezultati bodo prispevali k boljšemu razumevanju energijskih potreb bolnikov s odpovedjo prebavil in k razvoju smernic za individualizirano prehransko podporo.