Rak v Sloveniji: vse več novih primerov, a tudi boljše preživetje

Rak je predvsem bolezen starejših, zato bo breme še naraščalo

Register raka RS zbira podatke o vseh zbolelih za rakom v Sloveniji. Ker deluje že od leta 1950, imamo na voljo več kot sedem desetletij podatkov in lahko na ravni celotne države spremljamo, koliko ljudi zboleva za rakom, za katerimi raki in kako se breme bolezni skozi čas spreminja. Onkologija je tako eno redkih področij zdravstva, kjer lahko breme bolezni tako dolgoročno in celovito spremljamo ter s podatki podpiramo odločitve za njegovo učinkovitejše obvladovanje.

Leta 2023 je bilo v Sloveniji 19.111 novih primerov raka, kar pomeni več kot 50 novih diagnoz vsak dan. Med prebivalci Slovenije živi že več kot 142.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom. Ocene kažejo, da bo število novih primerov še naprej naraščalo in bi lahko že v letu 2026 preseglo 20.000. Glavni razlog za naraščanje števila zbolelih je staranje prebivalstva. Rak je še vedno predvsem bolezen starejših: skoraj 70 % bolnikov je ob diagnozi starejših od 65 let. Med danes rojenimi bo do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel približno vsak tretji prebivalec Slovenije. Na staranje prebivalstva ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšujemo izpostavljenost znanim dejavnikom tveganja. Med najpomembnejšimi so kajenje, pitje alkoholnih pijač, neustrezna prehrana, premalo gibanja, čezmerna telesna masa in pretirana izpostavljenost soncu. Pomembno vlogo pri zmanjševanju bremena raka imajo zato ukrepi primarne preventive, pomembna sta tudi udeležba v presejalnih programih in zgodnje odkrivanje bolezni.

Kljub naraščanju števila zbolelih dolgoročni kazalniki kažejo tudi pomemben napredek. Ob upoštevanju staranja prebivalstva se umrljivost zaradi raka zmanjšuje, preživetje bolnikov pa izboljšuje. Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katerokoli vrsto raka, ki so zboleli v obdobju 2019–2023, je bilo 62-%, kar je podobno evropskemu povprečju. Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je poudarila: »Število novih bolnikov z rakom se bo zaradi staranja prebivalstva še povečevalo, vendar to ne pove celotne zgodbe. Ko upoštevamo staranje prebivalstva, vidimo tudi spodbudne trende: umrljivost zaradi raka se zmanjšuje, preživetje bolnikov pa se izboljšuje. Med nami že danes živi več kot 142.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom, zato postaja vse pomembneje tudi, kako dobro znamo poskrbeti za bolnike med zdravljenjem in po njem.«

Med več kot 19.000 novimi primeri raka je bilo leta 2023 5.445 nemelanomskih kožnih rakov. Ti praviloma ne ogrožajo življenja in so večinoma zdravljeni ambulantno. Ker v številnih državah podatki o njih niso popolno zbrani, se pri mednarodnih primerjavah breme raka pogosto prikazuje brez njih. Če izvzamemo nemelanomske kožne rake, so med najpogostejšimi rak prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter kožni melanom. Skupaj predstavljajo več kot polovico vseh novih primerov raka. Pri moških je najpogostejši rak prostate s približno 2.000 novimi primeri letno, pri ženskah pa rak dojk s približno 1.500 primeri. Med najpogostejšimi sta pri obeh spolih tudi pljučni rak, za katerim je leta 2023 zbolelo več kot 1.000 moških in skoraj 700 žensk, ter rak debelega črevesa in danke s približno 1.300 primeri pri obeh spolih skupaj. Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta starosti so najpogostejše levkemije, pri mlajših odraslih moških rak mod in melanom, pri ženskah v tej starosti pa rak dojk in melanom.

Poseben izziv so redki raki, opredeljeni kot tisti, za katerimi letno zboli manj kot šest oseb na 100.000 prebivalcev. Čeprav je posamezna vrsta redka, skupaj predstavljajo približno petino vseh novih primerov raka. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih, zaradi zahtevnejše diagnostike in zdravljenja pa je pomembna obravnava v centrih z ustreznim znanjem in izkušnjami.

Podatki Registra raka RS poleg spremljanja bremena raka omogočajo tudi ocenjevanje učinkov ukrepov, spremljanje rezultatov obravnave in načrtovanje nadaljnjih ukrepov za obvladovanje raka. V času digitalizacije in umetne inteligence postaja kakovostna zdravstvena podatkovna infrastruktura vse pomembnejša. Register raka RS je pomemben del te nacionalne infrastrukture, saj podatke sistematično zbira, preverja in pretvarja v zanesljive informacije za strokovno odločanje in načrtovanje. Prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je poudarila: »Onkološki inštitut Ljubljana ni le center za diagnostiko in zdravljenje bolnikov z rakom, ampak ima kot celovit onkološki center tudi pomembne nacionalne naloge na področju spremljanja in usmerjanja obvladovanja raka. Na Onkološkem inštitutu deluje Register raka RS, upravljamo in koordiniramo pa tudi Državni program obvladovanja raka, ki usmerja razvoj obvladovanja raka v Sloveniji. Podatki Registra raka nam omogočajo, da merimo, kje smo, spremljamo rezultate in kakovost obravnave ter na tej podlagi usmerjamo nadaljnje izboljšave.«

Register raka RS se od spremljanja bremena raka razvija tudi v smer spremljanja celotne poti bolnika skozi zdravstveni sistem in kakovosti njegove obravnave. Za najpogostejše rake so bili vzpostavljeni nacionalni klinični registri, ki vključujejo bolnike ne glede na to, kje v Sloveniji se zdravijo, ter omogočajo podrobnejše spremljanje diagnostike, zdravljenja in izidov, kar omogoča spremljanje kakovosti obravnave na ravni celotne države. Prof. dr. Vesna Zadnik: »Če s splošnim registrom raka predvsem odgovarjamo na vprašanja, koliko ljudi zboli za rakom, koliko jih umre in kako dolgo preživijo, nam podatki v kliničnih registrih omogočajo odgovoriti tudi na vprašanja, kako so bili bolniki obravnavani, kakšno zdravljenje so prejeli, ali je bila obravnava skladna s strokovnimi priporočili in kakšni so bili izidi njihove obravnave. Tako lahko prepoznamo, kje v sistemu so odstopanja in kje so možnosti za izboljšanje.«

Podatki Registra raka so pomembni tudi za Državni program obvladovanja raka (DPOR), krovni strateški program, ki usmerja ukrepe na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, diagnostike in zdravljenja ter rehabilitacije in paliativne oskrbe. Sedanji program za obdobje 2022–2026 se letos zaključuje, priprava novega programa pa je v zaključni fazi in bo predvidoma sprejet na Vladi Republike Slovenije najpozneje do konca leta. Podatki Registra raka omogočajo spremljanje doseganja ciljev DPOR in prepoznavanje področij, kjer so potrebne nadaljnje izboljšave.

Register raka je letos temeljito prenovil podatkovni portal SLORA – Slovenija in rak, ki omogoča preglednejši in lažji dostop do podatkov o raku za strokovno in širšo javnost, pa tudi primerjavo Slovenije z drugimi državami. Uporabniki lahko podatke o incidenci, umrljivosti, prevalenci in preživetju raziskujejo po različnih značilnostih ter jih pregledujejo v tabelah in interaktivnih grafih.  Za posamezne vrste raka so pripravljeni tudi pregledi ključnih kazalnikov, t. i. Cancer Fact Sheets, za hiter vpogled v breme posamezne bolezni. 

»Podatki, ki jih zbiramo, dobijo pravo vrednost šele, ko jih lahko pretvorimo v znanje in uporabimo za boljše odločitve. Prav v tem vidimo prihodnjo vlogo Registra raka – da s kakovostnimi in vse bolj povezanimi podatki podpira strokovno delo, izvajanje Državnega programa obvladovanja raka in nadaljnje izboljševanje onkološke obravnave v Sloveniji,« je sklenila prof. dr. Vesna Zadnik.