• ŠIFRA PROJEKTA: V3 -1720
• NAZIV PROJEKTA: Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji
• VODJA PROJEKTA: izr. prof. dr. Branko Zakotnik
• TRAJANJE: 1.4.2018 - 31.3.2020
• SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE
• RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE: (1) ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, (2) NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE, (3) FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN (4) Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
• FINANCIRANJE: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), Ministrstvo za zdravje (MZ)

Vsebinski opis projekta

Epidemiološki kazalci kažejo, da je rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Tudi globalni kazalci kažejo, da je rak epidemija sodobnega časa.

Zmanjševanje bremena raka na sistematičen in dolgoročen način je možno le s celovitim obvladovanjem raka v Republiki Sloveniji. S tem namenom je leta 2010 nastal Državni program obvladovanja raka, ki si je zastavil cilje do leta 2015, za obdobje do leta 2021 je vlada Republike Slovenije aprila 2017 potrdila nov Državni program obvladovanja raka (DPOR) 2017-2021.

Za zagotavljanje primerne oskrbe bolnikov z rakom v bodoče je nujna primerna kadrovska zasedba, saj zadostni in primerno usposobljeni človeški viri predstavljajo osnovo za celostno izvajanje onkološke oskrbe v Sloveniji, t.j., uresničevanje DPOR 2017-2021. Primerna zasedenost s usposobljenimi kadri je še posebej pomembna na področju diagnostike in zdravljenja, kjer po dostopnih podatkih, ki pa seveda niso bili ciljano zbrani ali analizirani. ni primerna. Analiza stanja na tem področju in na osnovi te analize pripravljena ocena kadrovskih potreb za obravnavo bolnikov z rakom v Sloveniji je eden od horizontalnih ciljev DPOR 2017-2021, ki ga bi v sodelovanju s partnerji v tem projektu uresničili. Brez take analize in plana kadrovskih potreb bo izvajanje DPOR 2017-2021 močno okrnjeno, praktično nemogoče.

Cilja raziskovalnega projekta sta:

• Analiza obstoječega zdravstvenega osebja (zdravniki, farmacevti in zdravstvena nega) za zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (radioterapija, kirurško zdravljenje, zdravljenje z zdravili) za leto 2017;
• Projekcija zahtevanega zdravstvenega osebja (zdravniki, farmacevti in zdravstvena nega) za obdobje 2018 do 2021 ob upoštevanju trendov incidence in novih, z dokazi podprtih terapij.

Projekt je izrednega pomena za razvoj onkologije predvsem pa za dostopnost diagnostike in zdravljenja raka. Le ob primerni kadrovski zasedbi in usposobljenosti lahko pričakujemo najboljše rezultate v izhodu zdravljenja raka pri prebivalcih Republike Sloveniji. Le taka kadrovska zasedba zagotavlja tudi razvoj znanosti na tem področju.

Faze projekta in njihova realizacija

Delo na projektu bo razdeljeno v štiri delovne svežnje (DS):

1. DS 1 –Zajem in priprava podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje raka v Republiki Sloveniji

Osnovna vira podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) sta:

• podatkovna baza Registra raka Republike Slovenije, RRRS (oznaka evidence v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju ZZPPZ): IVZ 25) in
• Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, RIZDDZ (oznaka evidence v zakonu ZZPPZ: IVZ 16).

DS1 bo sestavljen iz naslednjih delovnih nalog (DN):

• DN 1.1: Priprava podatkov o incidenci in zdravljenju raka za leto 2014  (nosilec naloge OIL)
  • V sklopu te naloge se pripravi podatke o številu novih primerov raka (incidenci) ugotovljenih v letu 2014 ter vseh prvih zdravljenjih po posameznih vrstah raka , vrste zdravljenja in zdravstvene ustanove.
• DN 1.2: Zajem podatkov o obstoječem zdravstvenem osebju iz RIZDDZ za leto 2017 (nosilec naloge NIJZ)
  • V sklopu te naloge se pripravi nabor in zajem podatkov o obstoječem zdravstvenem osebju po zdravstvenih ustanovah, kjer so v letu 2014 izvajali prva zdravljenja raka.  Pridobljeni podatki bodo podlaga za analizo obstoječega zdravstvenega osebja po poklicnih skupinah in številu.

Rezultat tega delovnega svežnja bo do osnovni podatki o incidenci, zdravljenju in celotnem zdravstvenem osebju v Sloveniji.

2. DS 2 - Analiza obstoječega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka v RS

Za uspešno zdravljenje bolnikov z rakom je najpomembnejše prvo zdravljenje. Sodobno zdravljenje raka zahteva v onkologijo usmerjene specialiste kirurgije, radioterapije in interniste onkologe, ki zagotavljajo multidisciplinarnost. V ta multidisciplinarni proces so vključene tudi psihoonkologija, farmacija, dietetika, rehabilitacija in zdravstvena nega.

DS 2 bo sestavljen iz naslednjih delovnih nalog (DN):

• DN 2.1: Priprava podatkov za analizo obstoječega zdravstvenega osebja (nosilec naloge OIL)
  • V okviru te naloge je načrtovano preverjanje in čiščenje podatkov pridobljenih iz RIZDDZ na viru nastanka podatka (zdravstvene ustanove).
• DN 2.2: Izvedba analize obstoječega zdravstvenega osebja (nosilec naloge OIL)
  • Za preučevanje obstoječega zdravstvenega osebja bomo uporabili opisne statistične metode in rezultate prikazali v obliki matrike. Analiza bo narejena po vrstah zdravljenja raka (radioterapija, kirurško zdravljenje, zdravljenje z zdravili) za najpogostejše oblike raka (rak debelega črevesa in danke, rak dojke, rak prostate in urološki raki, rak pljuč) za vsako zdravstveno ustanovo, ki je v letu 2014 izvajala prva zdravljenja. Vključevala bo vrsto in število izvedenih posegov oz. zdravljenj ter število zdravstvenega osebja po poklicnih skupinah, ki je zdravljenja izvajalo. V bolnišnicah oz. na oddelkih bolnišnic, kjer poleg zdravljenja raka izvajajo tudi druga zdravljenja, bomo pridobili podatke o številu vseh posegov oz. zdravljenj ter izračunali, delež zdravljenj, ki predstavlja zdravljenje raka. Iz tega deleža bomo nato ocenili delež zdravstvenega osebja, ki izvaja zdravljenje raka. Rezultat tega delovnega svežnja bo trenutna kadrovska zasedba, ki zagotavlja izvajanje zdravljenja raka.

3. DS 3 – Določitev kadrovskih meril za pripravo projekcije zahtevanega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka (nosilec OIL. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. Klinika Golnik)

Zdravljenje bolnikov v multidisciplinarnih centrih za zdravljenje raka, ki obravnavajo dovolj veliko število bolnikov z določeno vrsto raka, je ena od ključnih zahtev. Priporočila določajo ključne člane multidisciplinarnega tima in njihovo minimalno število. ECCO ima v načrtu pripravo priporočil za vse vrste raka. Za tiste vrste raka za katere še nimamo na voljo ECCO priporočil, bomo za določitev kadrovskih meril uporabili priporočila drugih onkoloških združenj.

Za določitev kadrovskih meril v okviru tega projekta bomo kot izhodišče uporabili:

• ECCO priporočila za kolorektalni rak, sarkome, melanom ter za rak požiralnika in želodca,
• ESO (European School of Oncology) priporočila za rak prostate,
• EUSOMA (European Society of Breast Cencer Specialists) priporočila za rak dojke,
• IAEA International Atomic Energy Agency) priporočila za področje radioterapije,
• Standarde kakovosti za področje onkološke farmacevtske dejavnosti.

Za področje zdravstvene nege bomo upoštevali zgoraj navedena evropska priporočila, ki govorijo predvsem o medicinskih sestrah z naprednimi znanji na področjih onkologije, ne pa tudi o diplomiranih medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih. Zato bomo za ti dve poklicni skupini izhodišča za zdravljenje raka pripravili tudi na podlagi Modre knjige standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi. Rezultat tega delovnega svežnja bodo določena kadrovska merila po posameznih vrstah zdravljenja raka (za pogoste rake: rak debelega črevesa in danke, rak dojke, rak prostate in urološki raki, rak pljuč), ki jih bomo uporabili za pripravo projekcije zahtevanega zdravstvenega osebja za kratkoročno obdobje od 2018 do 2021 ter dolgoročno obdobje do leta 2030.

4. DS 4 – Priprava projekcije zahtevanega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka (nosilec OIL)

Napovedovalni model in njegovi rezultati (projekcije in različni scenariji), omogočajo razvoj razprave med deležniki in predstavljajo ključno orodje za odločanje in sprejem potrebnih ukrepov. Projekcije zahtevanega zdravstvenega osebja bodo pripravljene za kratkoročno obdobje od 2018 do 2021 ter dolgoročno obdobje do leta 2030. V DS 4 sta načrtovani naslednji delovni nalogi (DN):

• DN 4.1: Ocena bodočih potreb prebivalstva po onkološkem zdravljenju

Za predvidevanje potreb po onkološkem zdravljenju je potrebna ocena prihodnjih gibanj bremena raka. Izhodišče bo priprava ocene in trendov incidence in prevalence raka v obdobju od 2018 do 2021 ter do leta 2030. Vir podatkov je podatkovna baza RRRS. Vhodni podatki pri analizi prihodnjih gibanj incidence in prevalence raka so poleg podatkov o bolnikih tudi podatki o velikosti in starostni strukturi zdravega prebivalstva, torej populacije iz katere bolniki prihajajo. Za napoved incidence v bližnji prihodnosti bomo uporabili metodo po Dybi in Hakulinenu, saj je bolj robustna, ker upošteva samo obdobje diagnoze in starost. Pri dolgoročnejših napovedih bomo po potrebi upoštevali tudi vpliv rojstne kohorte. Pri časovnih trendih bomo ocenjevali delež letne spremembe incidence z Joinpoint regresijsko analizo, ki je narejena na podlagi metodologije, ki so jo razvili Kim s sodelavci.

• DN 4.2: Razvoj modela za projekcijo zahtevanega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka

Model načrtovanja zdravstvenega osebja sestavljajo ustrezen nabor podatkov, različne predpostavke in scenariji ter algoritmi za izračun rezultatov. V okviru projekta bomo razvili model z osnovnim scenarijem, ki bo temeljil na obstoječem sistemu zdravljenja raka (ni predvidenih nobenih sprememb) in alternativne scenarije v katerih bomo napovedovali potrebe po zdravstvenem osebju ob upoštevanju različnih vplivov (bodoče potrebe prebivalcev po onkološkem zdravljenju, vpliv presejalnih programov na incidence raka, vpliv novih zdravljenj in tehnologij, spremembe izobraževalnega sistema). Ob upoštevanju osnovnega načela multidisciplinarnosti ter jasnih evropskih priporočil za zdravljenje pogostih rakov, ki bodo morali biti obravnavani v zato usposobljenih centrih za zdravljenje raka bomo na podlagi plana zdravstvenega osebja tudi predvideli smiselno mrežo za izvajanje zdravljenja pogostih rakov v Sloveniji.

Pričakujemo, da bo predlagana analiza in projekcija zdravstvenega osebja na področju oskrbe bolnikov z rakom poleg zagotavljanja visokega strokovnega nivoja oskrbe imela tudi pomemben družbeno-ekonomski in gospodarski pomen.