PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
- ŠIFRA PROJEKTA: J4-2594
- NASLOV PROJEKTA: Uporaba amnijske membrane za inovativno multimodalno zdravljenje bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja: učinek njene protimikrobne, imunomodulatorne in protirakave aktivnost
- CENOVNI RAZRED: D
- VODJA PROJEKTA: prof. dr. Mateja Erdani Kreft
- TRAJANJE: 1.9.2020 - 31.8.2023
- NOSILNA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: UL MEDICINSKA FAKULTETA
- SODELUJOČA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
- FINANCIRANJE: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
POVZETEK RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
Akronim: AmnioBiotic
Izhodišče in predstavitev problema
Amnijska membrana (AM) primarno zagotavlja primerno okolje za razvoj ploda. Ima številne lastnosti, ki so zaželene tudi v klinični praksi, in sicer: a) spodbuja celjenje ran b) preprečuje vnetje in brazgotinjenje, c) ima nizko imunogenost, nekaj raziskav kaže tudi, da ima d) protirakave in e) protimikrobne lastnosti. Njena protirakava in protimikrobna učinkovitost na področju urologije ni znana. Bakterijski cistitis je bolezen, pri kateri je prisotno močno povečano število uropatogenh bakterij v urinu skupaj s spremljajočimi simptomi. Je ena izmed najpogostejših in ponavljajočih se okužb pri ljudeh. Nekateri povzročitelji bakterijskih cistitisov postajajo vse bolj problematični zaradi povečane odpornosti proti antibiotikom. Rak sečnega mehurja je peto najpogostejše rakavo obolenje v Evropi in deveto najpogostejše rakavo obolenje na svetu. Njegova pojavnost je večja v razvitih državah. Kljub napredku kirurških in kemoterapevtskih pristopov je prognoza bolezni še vedno slaba, predvsem zaradi visoke stopnje ponovitve tumorjev. Razvoj novih protimikrobnih in protirakavih učinkovin je torej nujen.
Cilji raziskave so zato: 1) raziskati multimodalno vlogo AM na biomimetičnih in vitro modelih bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja ter živalskem modelu, ki posnema molekularne, morfološke in fiziološke značilnosti raka sečnega mehurja; 2) določiti celično-biološke mehanizme delovanja AM, ovrednotiti varnost njene uporabe in določiti njeno imunomodulatorno vlogo na modelih in vitro, in vivo in ex vivo vzorcih pridobljenih iz bolnikov; 3) raziskati mikrobioto v tkivu živalskega modela raka sečnega mehurja in v urinu i) bolnikov z rakom sečnega mehurja, ii) bolnikov z bakterijskim cistitisom, iii) bolnikov z rakom sečnega mehurja in bakterijskim cistitisom ter iv) v urinu zdravih prostovoljcev ter določiti protimikrobno aktivnost homogenata AM proti uropatogenom in visoko prioritetnim patogenom, tj. bakterijam, odpornim proti več antibiotikom; 4) določiti odnos med mikrobioto urina in verjetnostjo razvoja raka sečnega mehurja in/ali razvoja bakterijskega cistitisa in zagotoviti oceno varnosti uporabe homogenata AM za potencialno klinično uporabo.
Organiziranost in izvedljivost projekta.
Projekt je razdeljen v štiri delovne sklope (DS), katerih vsebina je grafično prikazana v poglavju 27. Da bi dosegli cilj projekta, bodo in vitro (DS1), in vivo (DS2) in ex vivo (DS3) raziskave med seboj soodvisno povezane in skupaj prispevale h končnemu ovrednotenju pristopa za klinično uporabo in uporabo v personalizirani medicini (DS4). Konzorcij zagotavlja komplementarno strokovnost, izkušnje in opremo, brez nepotrebnega podvajanja ali prekrivanja. Uspešnost projekta je med drugim zagotovljena z izbiro vrhunskih raziskovalcev in sodobno opremo.
Izvirnost in potencialni vpliv pričakovanih rezultatov
Bakterijska odpornost proti antibiotikom in stopnja incidence raka sečnega mehurja v Evropi in svetu narašča, zato bodo naši rezultati zelo pomembni, saj bodo 1) prispevali k razvoju nove multimodalne terapije za zdravljenje bakterijskega cistitisa in raka sečnega mehurja z uporabo protimikrobnih, imunomodulatornih in protirakavih lastnosti AM ter 2) bodo prispevali k oceni varnosti uporabe AM za potencialno klinično uporabo. Leta 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila seznam bakterij, za katere so nujno potrebni novi antibiotiki. Zato pričakujemo tudi, da bo ovrednotenje protimikrobnega delovanja AM proti visoko prioritetnim patogenom doprineslo pomembna nova znanja, ki bodo vodila k razvoju novih antibiotikov. Poleg tega bo določitev razmerja med mikrobioto v urinu in verjetnostjo razvoja raka sečnega mehurja in/ali razvoja bakterijskega cistitisa predstavljalo pionirsko delo in doprineslo nova znanja na tem področju.