OI Ljubljana
Eng

Rak pljuč

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti. V Sloveniji je po pogostnosti na tretjem mestu in za to boleznijo zboli več kot 1500 ljudi letno. V zadnjih letih incidenca tega raka pri moških rahlo narašča, medtem ko pa pri ženskah močno narašča. To razliko si razlagamo z epidemijo kajenja pri ženskah, ki se je začela nekaj desetletij kasneje kot epidemija kajenja pri moških, pri katerih se pojavnost kajenja zmanjšuje.

Glavni vzrok nastanka pljučnega raka je aktivno kajenje, ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka do 30-krat. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Na nastanek raka pljuč vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi, in ki poveča verjetnost za nastanek raka pljuč za 20 %. Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so izpostavljenost azbestu, radonu (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija) ter težkim kovinam in njihovim spojinam.

2. Bolezenski znaki

Najpogostejši znaki in simptomi raka pljuč so kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja), hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost, težko požiranje. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Diagnostiko pljučnega raka začnemo z anamnezo in kliničnim pregledom. Nadaljujemo s slikovnimi preiskavami: RTG in CT prsnih organov. Normalna rentgenska slika še ne izključuje možnosti pljučnega raka, toliko bolj, če je opravljena le ena projekcija. Brohnoskopija ali CT-vodena punkcija nam omogočita histološko potrditev procesa na pljučih. Več

4. Preventiva

Preventiva pri raku pljuč je lahko primarna in sekundarna. Velik pomen ima primarna preventiva, ki vključuje predvsem preprečevanje in opuščanje kajenja, ter zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom (azbest, radon, težke kovine…). Sekundarna preventiva ima manjši pomen in temelji na zgodnjem sistematičnem odkrivanju s presejanjem med prebivalstvom z visokim tveganjem.     

5. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Rak pljuč lahko zdravimo kirurško, s kemoterapijo, obsevanjem ali tarčnimi zdravili. Ustrezno terapijo izberemo glede na tip raka, njegovo razširjenost in splošno stanje bolnika. Več

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava