Podatki, ki jih od leta 1950 beleži Register raka Republike Slovenije, omogočajo spremljanje populacijskega bremena vseh malignih in nekaj nemalignih bolezni. Z razširitvijo osnovnega nabora podatkov in z registriranjem dodatnih podatkov o diagnostiki in zdravljenju bolnikov v kliničnih registrih, je mogoče na podlagi ciljanih analiz podrobneje ocenjevati kakovost obravnave onkoloških bolnikov.
Skladno s cilji Državnega programa obvladovanja raka 2017–2021 bomo na Onkološkem inštitut Ljubljana v okviru Registra raka RS vzpostaviti sistem kontinuiranega zbiranja in sprotne obdelave razširjenega nabora populacijskih podatkov o bolnikih z najpogostejšimi raki: dojke, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč ter kožnega melanoma, ki v Sloveniji zavzemajo več kot polovico med vsemi raki. Razširjen nabor podatkov bo omogočal pripravo kvantitativnih ocen diagnostične in klinične obravnave onkoloških bolnikov pri nas. Pravila in postopki registracije v kliničnih registrih ostajajo skladni z vsemi veljavnimi načeli populacijskega Registra raka RS.
Kot prvi izmed načrtovanih petih kliničnih registrov je leta 2017 zaživel Klinični register kožnega melanoma (KrMel). Podatke v KrMel vnašamo za vse zbolele z invazivnim in in situ kožnim melanom (C43 in D03 po MKB10) od leta 2016 naprej. V primerjavi z naborom podatkov, ki jih zbira Register raka RS, KRMel v patoloških laboratorijih in pri dermatologih pridobiva dodatne podatke o vrsti bolezni in načinu diagnostike, pri onkologih in kirurgih pa o načinu zdravljenja in odzivu na zdravljenje.
Analize podatkov so po zgledu Registra raka RS pripravljene po incidenčnih letih, v katerih so bolniki zboleli, in objavljene v letnih poročilih KrMel. Kot osnova za letna poročila služi posnetek stanja o obravnavi bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2011-2016.
Poročila Kliničnega registra kožnega melanoma so na voljo v elektronski obliki kot pdf dokumenti na spodnjih povezavah: