OI Ljubljana
Eng

Maligni limfomi

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Maligni limfomi so skupina različnih bolezni, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnga tkiva. Med limfatično tkivo spadajo primarni limfatični organi (kostni mozeg in priželjc ali timus) ter sekundarna limfatična tkiva (bezgavke, vranica ter limfatična tkiva v sluznicah). Limfomi nastanejo iz celic limfatične vrste B, T ali naravnih celic ubijalk. Limfome delimo na Hodgkinove limfome (HL) in ne-Hodgkinove limfome (NHL).
Incidenca HL je v zadnjih letih približno enaka, incidenca NHL se rahlo povečuje. Leta 2020 je bilo v Sloveniji 460 novih primerov NHL. Slednji se pojavljajo približno 3-4 krat pogosteje kot HL, skupno pa predstavljajo 2,5 do 5 % vseh rakov. HL se pogosteje pojavlja v starostni skupini od 15. do 34. leta in v starostni skupini po 50. letu. Pogostost pojavljanja NHL narašča s starostjo. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 47 novih primerov HL.   

Vzrok za nastanek večine limfomov ni znan, je pa pri nekaterih oblikah poznana vzročna povezava z nekaterimi virusnimi okužbami (virus Epstein-Barr, humani T limfocitotropni virus 1) in bakterijskimi okužbami (Helicobacter pylori) ter pomanjkljivo imunsko odzivnostjo (pri bolnikih s HIV/AIDS-om in pri bolnikih na imunosupresivni terapiji po presaditvah organov). Vzročni dejavnik bi lahko bili tudi pesticidi. Limfomi se pojavljajo pogosteje v nekaterih družinah. Ob nastanku limfomov so pogoste neobičajne preureditve kromosomov (kromosomske translokacije). 

2. Bolezenski znaki

Znaki limfoma so lahko zelo raznoliki, ponavadi pa so v ospredju povečane bezgavke. Bezgavke so lahko povečane v obrobnih bezgavčnih ložah (na vratu, v pazduhah, v dimljah ali v nadključničnih kotanjah), medpljučju ali trebuhu. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Pri diagnostiki malignih limfomov sta na prvem mestu anamneza in klinični pregled. V laboratorijskih preiskavah krvi opravimo kontrolo bele krvne slike z diferencialno krvno sliko, biokemične ter nekatere mikrobiološke preiskave. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Limfome zdravimo s sistemsko terapijo (s kemoterapevtiki in biološkimi zdravili), z obsevanjem, s kombinacijo obeh navedenih metod, redko tudi kirurško. Pomemben vpliv pri izbiri zdravljenja ima poleg vsega naštetega tudi dejstvo, ali gre za indolenten oziroma nizko maligen limfom ali agresiven oziroma visoko maligen limfom. Več

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava