OI Ljubljana
Eng

Sarkomi

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Sarkomi ali maligni mezenhimski tumorji so redki raki. Čeprav mezenhimska tkiva (mehka tkiva in kosti) obsegajo tri četrtine mase telesa, predstavljajo tumorji teh tkiv le približno 1 % vseh malignih tumorjev odraslih in približno 15 % vseh malignih tumorjev otrok. V osnovi jih delimo na mehkotkivne in kostne, v nekaterih primerih se pojavljajo tudi v področju sečil in spolovil (urogenitalni trakt) in v področju želodca in črevesa (gastrointestinalni trakt)

Vzrok nastanka večine sarkomov ni poznan. Nevarnostni dejavniki za nastanek sarkomov so: izpostavljenost nekaterim kemikalijam (vinilklorid, arzen), predhodno obsevanje, kronično draženje, prejšnje poškodbe (brazgotine, opekline), imunska oslabelost (imunokomprimitiranost), nevrofibromatoza (dedna bolezen z motnjami razvoja živčevja, mišic, kosti, kože) in Pagetova bolezen kosti. Manjši del sarkomov nastane v sklopu genetskih sindromov. 

2. Bolezenski znaki

Sarkomi se najpogosteje kažejo kot različno dolgo rastoča neboleča oteklina, ki je bolj ali manj dobro omejena. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Diagnostiko sumljive spremembe začnemo z aspiracijsko tankoigelno punkcijo, bodisi slepo pri dobro tipnih povrnjih tumorjih bodisi pod nadzorom UZ ali CT pri globlje ležečih tumorjih. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Sarkome zdravimo s kirurškimi metodami, z obsevanjem in s sistemskim zdravljenjem, bodisi posamezno ali v kombinaciji naštetih metod. Glavni način zdravljenja večine sarkomov je kirurgija, izjema sta osteosarkom in Ewingov sarkom/PNET, kjer je osnovna metoda zdravljenja sistemsko zdravljenje. Več

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava