OI Ljubljana
Eng

Doživljenjsko spremljanje preživelih od raka v otroštvu in mladosti in povezane raziskave

 

Vsebinski opis projekta

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo leta 1986, med prvimi v svetovnem merilu, pričeli s populacijsko raziskavo ugotavljanja kasnih posledic zdravljenja raka v otroštvu. Od leta 1993 je raziskovalno delo na tem področju postalo bolj sistematično, v obliki raziskovalnega programa: “Kasne posledice zdravljenja raka v otroštvu”, ki ga je financiralo ministrstvo za znanost. S kliničnimi raziskavami smo ugotovili številne, večinoma subklinične, somatske posledice (endokrinološke deficite pri 41% pacientov, okvare srca pri 51% pacientov, spremembe pljučne funkcije pri 42% pacientov ter spremembe karotidnega žilja pri 56% bolnikov po obsevanju vratu). V kohorti 1134 bolnikov, ki so se zdravili v obdobju od 1966 do 2006 zaradi raka v starosti pod 17 let, smo ugotovili 167 sekundarnih tumorjev (kumulativna incidenca pojavljanja sekundarnih malignomov 25% po 35 letih od končanega zdravljenja). Glavni vzrok smrti teh mladih ljudi po več kot 10 letih od končanega zdravljenja so ravno sekundarne maligni tumorji in okvara srca, večjo obolevnost v primerjavi z zdravimi sovrstniki pa povzročajo tudi okvare drugih organov in organskih sistemov. Naše dosedanje izkušnje in izkušnje drugih jasno utemeljujejo potrebo po doživljenjskem spremljanju bolnikov ozdravelih od raka v otroštvu. Tovrstno sledenje poznih posledic pa v Evropi sistematično, tako kot pri nas, nudijo bolnikom, zdravljenim zaradi raka v otroštvu, le še na Nizozemskem, drugje pa ne. Bolniki po zdravljenju raka v otroštvu so 6 krat bolj ogroženi za nastanek sekundarnega malignega tumorja kot njihovi zdravi vrstniki. S presejalnimi preiskavami sekundarnih rakov lahko zmanjšamo umrljivost in obolevnost teh mladih ljudi in izboljšamo njihovo kvaliteto življenja. Tako z rednimi pregledi dojk z mamografijo oz. MRI pri bolnicah, ki so imele obsevano tkivo dojk v mladosti odkrijemo zelo majhne karcinome dojk, kar pomeni boljše preživetje z manj zdravljenja. Poleg tega smo pri več kot polovici bolnikov, zdravljenih z obsevanjem trebuha s presejalno kolonoskopijo ugotovili prekancerozne spremembe, ki so bile ob preiskavi odstranjene. Vsak bolnik je vabljen v ambulanto za sledenje kasnih posledic, kjer od bolnika vzamemo natančno anamnezo glede možnih kasnih posledic, opravimo fizikalni pregled, bolnika napotimo v laboratorij in po potrebi na ustrezne radiološke preiskave. Napotimo jih tudi na pregled k ustreznim specialistom (kardiolog, nefrolog, pulmolog, endokrinolog, ginekolog, otorinolaringolog, nevrolog). Opravljamo ustrezne presejalne preiskave za čimprejšnje odkrivanje sekundarnih malignih tumorjev (mamografija in/ali MRI dojk po obsevanju medpljučja, UZ vratu in ščitnice po obsevanju vratu in glave, UZ trebuha ter kolonoskopija oz. pregled blata na prikrito krvavitev pri bolnikih po obsevanju trebuha). Glede na to, da so bolniki zelo ogroženi za nastanek sekundarnih tumorjev in kardiovaskularnih obolenj, jim priporočamo tudi zdrav način življenja ter izogibanje škodljivim razvadam. Svetujemo jim tudi samoopazovanje. V ambulanti za sledenje poznih posledic redno spremljamo tudi bolnike, ki so se zdravili v starosti 16 do 30 let zaradi malignega limfoma, kostnih in mehkotkivnih sarkomov, karcinomov glave in vratu, karcinoma dojke ter tumorjev testisa, in bolnic, zdravljenih zaradi ginekoloških malignomov. Objav študij poznih posledic pri bolnikih, ki so se zdravili v starosti 16 do 30 let, v mednarodnem merilu praktično ni, zato rezultati naših raziskav pomembno prispevajo k razširitvi znanja na področju študija kasnih posledic. V sodelovanju s specialisti nevrologi opravljamo preventivne preglede vratnega žilja z UZ pri tistih bolnikih, ki so imeli tekom zdravljenja obsevanje vratu. Ti bolniki so namreč bolj ogroženi za razvoj stenoze vratnega žilja in s tem cerebrovaskularnega inzulta. Emocionalne in kognitivne motnje smo ugotovili pri 70% naših bolnikov, zato bolnikom nudimo tudi psihosocialno podporo v obliki mesečnih srečanj v obliki psihoterapevtskih skupin pod vodstvom kliničnega psihologa. Program podpira tudi raziskave imunohistokemičnih in genetskih označevalcev na histopatološkem materialu bolnikov s sekundarnimi tumorji (npr. rak ščitnice, možganov, ORL raki) in tako podpira raziskovalne programe na Onkološkem inštitutu. Podatke o opravljenih preiskavah vnašamo v podatkovno bazo, ki je naša infrastruktura in nam omogoča analizo podatkov in objavo rezultatov v obliki člankov. Aktivno sodelujemo v mednarodni evropski raziskavi PanCareSurfUp, ki proučuje kasne posledice zdravljenja raka v otroštvu, predvsem vzroke poznih smrti, okvare srca in sekundarnih rakov. Ta študija predstavlja doslej največjo študijo kasnih posledic v svetovnem merilu. V zadnjih dveh letih je bilo objavljenih 5 odmevnih člankov,ki so rezultat izsledkov študije PCSF. V vseh člankih je v poglavju Zahvala (acknowledgement) omenjena tudi ARRS. Sodelujemo tudi pri nekaj mednarodnih projektih, ki potekajo na OI (GENTURIUS, EURACAN, IPAAC).

 

  • Sestava projektne skupine:
  • Doc. dr. Lorna Zadravec Zaletel, dr. med.
  • Doc. dr. Branimir Leskovšek
  • Mojca Berlec
  • Irenca Golob, DMS

 

Faze projekta in njihova realizacija

  • Pri bolnikih, ki so se zdravili zaradi raka v otroštvu in mladi odrasli dobi, z zgodnjim odkrivanjem kasnih posledic zdravljenja izboljšamo njihovo kvaliteto življenja, njihovo delazmožnost in posledično zmanjšamo stroške zdravstvenega varstva. S pravočasnim odkritjem okvare določenega organa ali organskega sistema lahko namreč s spremembo načina življenja in po potrebi z medikamentozno terapijo preprečimo nastanek hujše okvare organa in s tem tudi nezmožnost za delo. S tem lahko zmanjšamo tudi potrebo po operativnem zdravljenju (npr. na srcu, ledvicah, pljučih...). Potrebni so tudi preventivni pregledi za čimprejšnje odkritje ev. sekundarnih tumorjev, za nastanek katerih so bolniki po zdravljenju raka bolj ogroženi kot ljudje v ostali populaciji. S postavitvijo diagnoze sekundarnega raka v zgodnejši fazi razvoja pa se seveda preživetje po zdravljenju le-tega znatno poveča.
     
  • V letu 2018 bomo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo analizirali psiho-socialno stanje mladih, ki so se zdravili zaradi možganskega tumorja v otroštvu, in na podlagi obstoječe zakonodaje naredili smernice za ureditev socialnega statusa te psiho-socialno ogrožene populacije mladih ljudi. 
     
  • Osveščamo naše bolnike o pomenu zdravega načina življenja in jim nudili psihološko podporo v obliki psihoterapevtskih skupin. Tako omogočimo boljšo psihosocialno rehabilitacijo bolnikov in tako boljšo zmožnost vključitve v delovni proces.
     
  • Pri bolnikih, zdravljenih zaradi raka v otroštvu in mladi odrasli dobi, z zgodnjim odkrivanjem kasnih posledic zdravljenja  izboljšujemo njihovo  kvaliteto življenja, njihovo delazmožnost in posledično zmanjšujemo stroške zdravstvenega varstva. S pravočasnim odkritjem okvare določenega organa ali organskega sistema lahko namreč s spremembo načina življenja in  po potrebi z medikamentozno terapijo preprečimo nastanek hujše okvare organa in s tem tudi nezmožnost za delo.
     
  • Izdelali smo program za bazo podatkov, ki bo lahko uporaben tudi za druge raziskovalne programe in projekte. 
     
  • Program s sofinanciranjem omogoča uvajanje novih metod genetskih preiskav na različnih vrstah bioloških materialov, ki bodo v bodoče lahko uporabne tudi za delo drugih raziskovalnih programov in projektov.
     
  • Kot področna koordinatorica Celostne rehabilitacije sodelujem pri sooblikovanju Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) v okviru Ministrstva za zdravje. Uporabila bom znanje in izkušnje, pridobljene na področju sledenja poznih posledic zdravljenja raka, za izdelavo dokumenta, ki bi služil celostni rehabilitaciji vseh bolnikov z rakom, vključno s sistemsko urejenim sledenje poznih posledic za vse bolnike, zdravljene zaradi raka v Sloveniji.
  • Bibliografija
  1. FIDLER, Miranda M., REULEN, Raoul C., WINTER, David L., ALLODJI, Rodrigue S., BAGNASCO, Francesca, BÁRDI, Edit, BAUTZ, Andrea, BRIGHT, Chloe J., BYRNE, Julianne, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, et al. Risk of subsequent bone cancers among 69 460 five-year survivors of childhood and adolescent cancer in Europe. Journal of the National Cancer Institute, ISSN 1460-2105. [Online ed.], Feb. 2018, vol. 110, no. 2, str. 1-12. https://academic.oup.com/jnci/advance-article/doi/10.1093/jnci/djx235/4643198, doi: 10.1093/jnci/djx165.
  2. BRIGHT, Chloe J., HAWKINS, Mike M., WINTER, David L., ALESSI, Daniela, ALLODJI, Rodrigue S., BAGNASCO, Francesca, BÁRDI, Edit, BAUTZ, Andrea, BYRNE, Julianne, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, et al. Risk of soft-tissue sarcoma among 69 460 five-year survivors of childhood cancer in Europe. Journal of the National Cancer Institute, ISSN 0027-8874. [Print ed.], 2018, vol. 110, iss. 6, str. [1-12], doi: 10.1093/jnci/djx235. [COBISS.SI-ID 2834043], [JCR]
     
  3. HJORTH, Lars, HAUPT, Riccardo, SKINNER, Roderick, GRABOW, Desiree, BYRNE, Julianne, KARNER, Sabine, LEVITT, Gill, MICHEL, Gisela, PAL, Helena van der, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, et al. Survivorship after childhood cancer : PanCare : a European Network to promote optimal long-term care. European Journal of Cancer, ISSN 0959-8049. [Print ed.], 2015, vol. 51, no. 10, str. 1203-1211, doi: 10.1016/j.ejca.2015.04.002. [COBISS.SI-ID 2391675
  4. Grabow, D., Kaiser, M., Hjorth, L., Byrne, J., Alessi, D., Allodji, R. S., … on behalf of the PanCareSurFup Consortium. (2018). The PanCareSurFup cohort of 83,333 five-year survivors of childhood cancer: a cohort from 12 European countries. European Journal of Epidemiology, 33(3), 335–349. doi.org/10.1007/s10654-018-0370-3
  5. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, BRATANIČ, Nevenka, JEREB, Berta. Gonadal function in patients treated for leukemia in childhood. Leukemia & lymphoma, ISSN 1042-8194, 2004, letn. 45, št. 9, str. 1797-1802.
  6. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, BRATANIČ, Nevenka, JEREB, Berta. Gonadal function in patients treated for Hodgkin's disease in childhood. Radiology and oncology, ISSN 1318-2099. [Print ed.], 2010, vol. 44, no. 3, str. 187-193, doi: 10.2478/v10019-010-0034-8.
  7. FEIJEN, Elisabeth A. M., FONT-GONZALEZ, Anna, REULEN, Raoul C., WINTER, David L., KUEHNI, Claudia E., HAUPT, Riccardo, ALESSI, Daniela, BYRNE, Julianne, BÁRDI, Edit, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, et al. Late cardiac events after childhood cancer : methodological aspects of the pan-European study PanCareSurFup. PloS one, ISSN 1932-6203, Sep. 2016, vol. 11, no. 9, str. 1-11. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5028033/, doi: 10.1371/journal.pone.0162778. [COBISS.SI-ID 2833787
  8. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, POPIT, Matjaž, ZALETEL, Marjan. Is carotid stiffness a possible surrogate for stroke in long-term survivors of childhood cancer after neck radiotherapy. Radiology and oncology, ISSN 1318-2099. [Print ed.], 2017, vol. , no. , str. [1-7]. [COBISS.SI-ID 2831739]
     
  9. GUGIĆ KEVO, Jasenka, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, OBLAK, Irena. Treatment-related cardiovascular toxicity in long-term survivors of testicular cancer. Radiology and oncology, ISSN 1318-2099. [Print ed.], 2017, vol. 51, no. 2, str. 221-227, doi: 10.1515/raon-2016-0021. [COBISS.SI-ID 2705787
  10. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, TERČELJ-ZORMAN, Marjeta, JEREB, Berta. Učestalost kasnih plućnih komplikacija poslije liječenja malignog tumora u djetinjstvu u Sloveniji = [The frequency of late pulmonary complications after treatment of malignant tumors in childhood in Slovenia]. Paediatria Croatica : časopis za pedijatriju, adolescentnu medicinu i granične struke Hrvatskog pedijatrijskog društva i Hrvatskog društva za školsku i sveučilišnu medicinu, ISSN 1330-1403, 2009, vol. 53, no. 4, str. 289-292.
  11. JEREB, Berta, KORENJAK, Roman, KRŽIŠNIK, Ciril, PETRIČ-GRABNAR, Gabrijela, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, ANŽIČ, Jožica, STARE, Janez. Late sequelae in children treated for brain tumors and leukemia. Acta oncológica, ISSN 0001-6381, 1994, let. 33, št. 2, str. 159-164.
  12. TERČELJ-ZORMAN, Marjeta, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, JEREB, Berta. Late pulmonary sequelae after treatment of childhood cancer. Paediatrics today, ISSN 1840-2968, 2014, vol. 10, no. 2, str. 104-111. http://www.pedijatrijadanas.com/index.php/pt/article/view/203, doi: 10.5457/p2005-114.96.
  13. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, ČAVLEK, Miha, GJIDERA, Mojca. Screening for subsequent pancreatic cancer in childhood cancer survivors is needed : a case report. Journal of nuclear medicine & radiation therapy, ISSN 2155-9619, 2017, vol. 8, iss. 6, str. [1-4], doi: 10.4172/2155-9619.1000348.
  14. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, BRATANIČ, Nevenka. Hipogonadizem po zdravljenju raka v otroštvu. Onkologija : strokovni časopis za zdravnike, ISSN 1408-1741. 2006, leto 10, št. 2, str. 85-91.
  15. KOCJAN, Tomaž, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, JEREB, Berta. Addisonska kriza pri bolnici z neprepoznanim panhipopituitarizmom po obsevanju atipičnega meningeoma. Onkologija : strokovni časopis za zdravnike, ISSN 1408-1741. dec. 2011, letn. 15, št. 2, str. 136-138. [COBISS.SI-ID 1197691]
  16. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, OSOLNIK, Katarina, JEREB, Berta. Prizadetost pljuč in srca po obsevanju ter kemoterapiji Hodgkinove bolezni. Onkologija : strokovni časopis za zdravnike, ISSN 1408-1741jun. 2013, letn. 17, št. 1, str. 70-72, 78.
  17. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, RAKOVEC, Peter, JELENC, Matija, DOLENC-STRAŽAR, Zvezdana, JEREB, Berta. Transplantacija srca 28 let po končanem zdravljenju ne-Hodgkinovega limfoma v otroštvu. Onkologija : strokovni časopis za zdravnike, ISSN 1408-1741. [Tiskana izd.], dec. 2014, letn. 18, št. 2, str. 113-115, 120.
  18. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, TODOROVSKI, Ljupčo, JEREB, Berta. Hypogonadism after childhood cancer treatment. V: DUBEY, Raghvendra K. (ur.). Sex hormones. Rijeka: InTech. 2012, str. 161-196.
  19. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna. Pozne okvare žlez z notranjim izločanjem. V: ŠTABUC, Borut (ur.), PRIMIC-ŽAKELJ, Maja (ur.), ZDEŠAR, Amalija (ur.). Rak pri otrocih in mladostnikih. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku. 2006, str. 76-85.
  20. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, BRATANIČ, Nevenka, JEREB, Berta. Hipogonadizam poslije liječenja raka u djetinjstvu. Paediatria Croatica, Supplement, ISSN 1330-724X, 2007, vol. 51, suppl. 2, str. 132-133.
  21. JEREB, Berta, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna. Praćenje komplikacija liječenja kod onkoloških bolesnika. V: NAKIĆ, Melita (ur.), ĆEPULIĆ, Mladen (ur.), STEPAN, Jasminka (ur.). Solidni maligni tumori dječje dobi : odabir terapije uvjetovan čimbenicima rizika. Zagreb: Medicinski fakultet: Klinika za dječje bolesti Zagreb, Referentni centar za solidne tumore dječje dobi. [2008], str. 146-154.
  22. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna. Pozne posledice zdravljenja raka v otroštvu. V: MATOS, Erika (ur.), BOC, Marko (ur.). 7. dnevi internistične onkologije, Onkološki inštitut Ljubljana, 11. in 12. november 2011. Ljubljana: Onkološki inštitut, Sektor za internistično onkologijo: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za internistično onkologijo. 2011, str. 27-43.
  23. RAKOVEC, Peter, ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, LATIFIĆ-JASNIČ, Dunja, JEREB, Berta. Prizadetost srca po obsevanju in kemoterapiji Hodgkinove bolezni : (opis primera). Onkologija : strokovni časopis za zdravnike, ISSN 1408-1741. [Tiskana izd.], jun. 2011, letn. 15, št. 1, str. 59-60.
  24. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna. Okvara srca zaradi kemoterapije in obsevanja. V: GRIČAR, Marko (ur.). Uporabna kardiologija 2014 : poudarki in nasveti : zbornik predavanj. Ljubljana: Edumedic. 2014, str. 103-105. 4.3.2.3 Predavanje, referat, poster na domači konferenci
  25. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna. Sledenje kasnih posledic zdravljenja raka pri otrocih. V: JEREB, Berta (ur.). Rak pri otrocih : zbornik. Ljubljana: Kancerološko združenje Slovenskega zdravniškega društva: Onkološki inštitut: Zveza slovenskih društev za boj proti raku. 1998, str. 67-73.
  26. ZADRAVEC-ZALETEL, Lorna, VUJASINOVIĆ, Miroslav, BOC, Marko, JEREB, Berta. Sekundarni maligni tumor debelega črevesja po zdravljenju raka v otroštvu = [Secondary malignant tumour of the colon after childhood cancer treatment - a case report]. V: Šola: tumorji prebavil II, Ljubljana, 15. 11. 2013, (Onkologija (Ljubljana. Tiskana izd.), ISSN 1408-1741, letn. 18, št. 1). Ljubljana: Onkološki inštitut. 2014, letn. 18, št. 1, str. 69-71, 77.

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava