- ŠIFRA PROJEKTA: J3-8210 (C)
- NAZIV PROJEKTA: Potencial nizkih, sub-terapevtskih odmerkov statinov in sartanov v primarni in sekundarni preventivi srčno-žilnih bolezni (temeljni raziskovalni projekt)
- VODJA PROJEKTA: dr. Šabovič Mirza (Univerzitetni klinični center Ljubljana)/ znan. svet. dr. Srdjan Novaković (ONKOLOŠKI INŠTITUT)
- TRAJANJE: 1. 5. 2017 - 30. 4. 2020
- SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE
- RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE: (1) Univerzitetni klinični center Ljubljana (2) Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, (3) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, (4) ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
- FTE: 0,79 FTE (skupno)
- FINANCIRANJE: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Vsebinski opis projekta
Srčno‐žilne bolezni v razvitih državah sodijo v vrh obolevnosti in umrljivosti. Najpomembnejši in globalno najučinkovitejši pristop k reševanju rasti pojavnosti srčno‐žilnih bolezni je njihovo preprečevanje oz. preventiva. Kljub temu da se je s trenutno priporočenimi preventivnimi ne‐farmakološkimi in farmakološkimi ukrepi pojavnost srčno‐žilnih bolezni nekoliko zajezila, ocenjujejo, da se bo njihova pojavnost na račun nezdravega življenjskega sloga in staranja prebivalstva v naslednjih desetletjih še pomembno povečala. Trenutna strategija preventivnih ukrepov je usmerjena na ne‐farmakološko in farmakološko omejevanje oz. zdravljenje dejavnikov tveganja za srčno‐žilne bolezni (hiperholesterolemija, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, povečana telesna teža, fizična neaktivnost, ipd). V predlaganem projektu bomo preučevali nov, inovativni pristop za preprečevanje srčno‐žilnih bolezni. Projekt bo sestavljen iz kliničnih in nekliničnih raziskav, katerih cilji so sledeči: preučiti delovanje novega inovativnega terapevtskega pristopa proti staranju arterijske stene pri novih, zgoraj opisanih, skupinah bolnikov, preučiti vpliv novega inovativnega terapevtskega pristopa na delovanje srčne mišice oz. njegov vpliv na diastolično disfunkcijo, primerjati učinkovitost novega inovativnega terapevtskega pristopa z učinkovitostjo enakih zdravil v terapevtskih odmerkih ter preučiti natančen mehanizem delovanja – kaskadno pot na molekularnem nivoju s pomočjo številnih eksperimentalnih metod. Predvidevamo, da bodo rezultati pričujočega multidisciplinarnega projekta pomembno prispevali h kliničnem kot tudi bazičnemu znanju v preventivi srčno‐žilnih bolezni. Na bazičnem nivoju bomo lahko pojasnili mehanizme delovanja, na kliničnem nivoju pa bomo poskusili dokazati učinkovitost novega pristopa v preventivi srčno‐žilnih bolezni. Predvidevamo, da bomo natančno definirali skupine bolnikov, kjer bo preučevani pristop za srčno‐žilno preventivo učinkovit in uveljavili nov, enostaven, varen, uporabniku‐prijazen in cenovno ugoden pristop v primarni in sekundarni preventivi srčno‐žilnih bolezni.
Faze projekta in njihova realizacija (Fazno poročilo opravljenega dela na Oddelku molekularne diagnostike Onkološkega inštituta Ljubljana)
Osnovni cilj projekta je preučti nov, inovativni pristop za preprečevanje srčno‐žilnih bolezni. Projekt je sestavljen iz kliničnih in nekliničnih raziskav, katerih cilji so sledeči: preučiti delovanje novega inovativnega terapevtskega pristopa proti staranju arterijske stene, preučiti vpliv novega inovativnega terapevtskega pristopa na delovanje srčne mišice oz. njegov vpliv na diastolično disfunkcijo, primerjati učinkovitost novega inovativnega terapevtskega pristopa z učinkovitostjo enakih zdravil v terapevtskih odmerkih ter preučiti natančen mehanizem delovanja – kaskadno pot na molekularnem nivoju s pomočjo eksperimentalnih metod.
Predvideno delo na Onkološkem inštitutu zajema analize molekularnih označevalcev staranja arterijskega sistema. V ta namen smo v prvi fazi projekta zbrali vzorce 212 bolnikov, ki so jih kliniki vključili v študijo. Iz vzorcev krvi smo izolirali RNA in določili izražanje genov SIRT-1, mTOR, NF-kB1, NFE2L2, PRKAA1 in KLOTHO. Kot referenčni/hišni gen smo uporabili GAPDH. Vse analize smo izvedli na slepo (ne da bi vedeli kaj posamezen vzorec predstavlja). Rezultate analiz smo zbrali po skupinah preiskovancev in predstavljajo izražanje posameznega tarčnega gena, in vrednosti standardne napake (podane kot SD) za vsak analiziran vzorec.