OI Ljubljana
Eng

Vpliv endokrinih motilcev (bisfenolov, parabenov, triklosana) in potencialno toksičnih in esencialnih kemičnih elementov na porod, neplodnost in raka jajčnika v Sloveniji

PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU

OPIS IN CILJ PROJEKTA

V sklopu projekta načrtujemo:

Primerjavo koncentracije endokrinih motilcev (BPA) v urinu žensk splošne populacije in pojavnosti prezgodnje odpovedi jajčnikov glede na regije Slovenije.

Biomonitoring endokrinih motilcev – bisfenolov (BPA, BPS, BPF), parabenov, triklosana in potencialno toskičnih (Cd, Pb, Hg, As) in esencialnih (Se, Cu, Zn, Mn, Mo) kemičnih elementov v bioloških vzorcih (urinu, krvi) neplodnih žensk s prezgodnjo odpovedjo jajčnikov v primerjavi z zdravimi porodnicami.

Biomonitoring endokrinih motilcev – bisfenolov (BPA, BPF, BPS), parabenov, triklosana in potencialno toksičnih (Cd, Pb, Hg, As) in esencialnih (Se, Cu, Zn, Mn, Mo) kemičnih elementov v krvi, urinu in ascietsu pacientk s ponavljajočim se rakom jajčnika v primerjavi s porodnicami in neplodnimi ženskami.

Ugotavljanje povezave med koncentracijo endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih, (ne)plodnostjo, ovarijskim karcinomom in načinom življenja (tudi izpostavljenost endokrinim motilcem).

Ugotavljanje toksičnih učinkov endokrinega motilca BPA na jajčnikove folikle (folikularne celice, jajčne celice), gojene in vitro in zaščitni učinek metilnega donorja - folne kisline.

Foliklove celice (granuloza, teka) in jajčne celice bodo ločeno analizirane z metodo qPCR; osredotočili se bomo na gene, povezane s steroidogenezo (STAR, HSD3B, CYP11A1, CYP17A1) in apoptozo (BAX, BCL2, CASP3), dolžino telomer in število kopij mitohondrijske DNA oziroma proteine, povezane s steroidogenezo in apoptozo, pri čemer bomo uprabili predvsem metodo qPCR in imunocitokemijo.

Glavni cilji predlaganega projekta so:

Cilj 1: Pri porodnicah bomo primerjali vsebnosti endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih pri ženskah, ki rojevajo normalno, to je, ob terminu z ženskami s prezgodnjim porodom, da bi ugotovili, ali so morda endokrini motilci in kemični elementi povezani s pojavnostjo prezgodnjega poroda. Znotraj celotne skupine porodnic bomo tudi primerjali vsebnost endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih žensk, ki rodijo po naravni zanositvi z ženskami, ki rodijo po postopkih asistirane reprodukcije (umetne oploditve). Vsebnosti endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih vseh žensk pa bodo primerjanje tudi glede na hemogram (izvide jetrnih testov) in stanja otrok ob porodu (gestacijska starost, spol, teža, obseg glave, klinični pregled).

Cilj 2: Koncentracija endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih (urin, kri) neplodnih žensk bo primerjana s kocentracijami v bioloških vzorcih žensk, ki bodo v enakem obdobju rodile v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (kontrola). Zanima nas, ali so v bioloških vzorcih neplodnih žensk morda prisotne drugačne koncentracije endokrinih motilcev in kemičnih elementov kot v vzorcu žensk, ki rodijo in nimajo težav s plodnostjo in ali so vzroki ovarijske neplodnosti kot so prezgodnja odpoved jajčnikov/amenoreja povezani z vsebnostmi endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih.

Cilj 3: Pri vseh ženskah, tako porodnicah kot neplodnih ženskah s prezgodnjo odpovedjo jajčnikov/amenorejo bomo povezali vsebnost endokrinih motilcev in kemičnih elementov v krvi z vsebnostjo AMH kot glavnim pokazateljem delovanja jajčnikov (rezerve jajčnikov) in oksidativnim stresom kot pokazateljem toksičnosti endokrinih motilcev in kemičnih elementov.

Cilj 4: Primerjali bomo tudi koncentracije endokrinih motilcev in kemičnih elementov v bioloških vzorcih (kri, urin, materino mleko) istih žensk, da bi ugotovili, kje je kopičenje največje in ugotavljali morebitno povezavo med endokrinimi motilci v bioloških vzorcih in dejavniki kot so starost, indeks telesne teže (debelost) in izvidi hemograma (predvsem jetrnih testov) ženske.

Cilj 5: Spremljali bomo izražanje izbranih genov v foliklovih in jajčnih celicah. Osredotočili se bomo na gene, povezane s steroidogenezo (STAR, HSD3B, CYP11A1, CYP17A1) in apoptozo (BAX, BCL2, CASP3), dolžino telomer in število kopij mitohondrijske DNA oziroma proteine, povezane s steroidogenezo in apoptozo.

Podatki o projektu so objavljeni na spletni strani SICRIS:

 

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava