OI Ljubljana
Eng

Vpliv epidemije COVID-19 na obvladovanje raka v Sloveniji

 

PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU

 

  • ŠIFRA PROJEKTA: V3-2032
  • NASLOV PROJEKTA: Vpliv epidemije COVID-19 na obvladovanje raka v Sloveniji
  • CENOVNI RAZRED: B
  • VODJA PROJEKTA: dr. Tina Žagar
  • TRAJANJE: 1.10.2020 – 30.9.2022
  • NOSILNA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
  • SODELUJOČA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • FINANCIRANJEJavna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

IZHODIŠČA

V zadnjih letih zboli za rakom letno 15.000 Slovencev, več kot 6.000 letno jih zaradi raka umre, med nami pa trenutno živi že preko 110.000 ljudi, ki so imeli kdaj koli postavljeno diagnozo katere od rakavih bolezni. Pri raku v osnovi velja, da je izid zdravljenja boljši v kolikor je diagnoza postavljena v čim zgodnejši fazi, v kolikor se ustrezna terapija začne čim prej in v kolikor je obravnava celostna.

V začetku leta 2020 smo bili tako v Sloveniji kot v številnih državah sveta priča izrednim dogodkom, ki so sledili širjenju novega korona virusa SARS-CoV-2 in razglasitvi pandemije zaradi pojava COVID-19.

Številni strokovnjaki s področja onkologije opozarjajo na težave v dostopnosti in uporabi onkoloških storitev med in po različnih izrednih ukrepih uvedenih ob epidemiji. Omejevalni ukrepi, ki so zagotovo pripomogli k omejitvi širjenja okužbe in ohranjanju zdravstvenih kapacitet, so za onkološke bolnike prinesli tudi negativne posledice, ki so lahko dolgoročne ali trajne. Tako so na primer v Sloveniji ukrepi omejevanja gibanja, dostopa do primarne ravni zdravstvenega varstva z uvedbo večjega deleža telefonskih konzultacij, začasna ukinitev nenujnih pregledov, vključno z diagnostiko nespecifičnih simptomov, ki so pogosto prvi znak rakavih obolenj, začasna ukinitev presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka in storitev onkološkega genetskega svetovanja ter posledičnih spremembah v obnašanju ljudi z zmanjšanim obsegom iskanja zdravstvene pomoči, zagotovo pri določenem deležu populacije vplivali na zakasnitev diagnoze in začetek zdravljenja rakave bolezni. Zaradi ukrepov na področju onkološkega zdravstvenega varstva je lahko pri nekaterih onkoloških bolnikih prišlo tudi do sprememb v poteku zdravljenja.

Kot smo s sodelavci Registra raka Republike Slovenije že ugotavljali v manjši preliminarni raziskavi, je bilo kljub predvideni nemoteni obravnavi na področju onkologije v obdobju omejevalnih ukrepov opaziti strm padec v številu napotitev na prve in kontrolne onkološke preglede ter preglede genetskega svetovanja, padec v številu prijav novih primerov raka ter padec v številu izvedenih diagnostičnih preiskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Rak je pomemben zdravstveni problem naše populacije, njegovo breme trenutno mnogotero presega dosedanje breme COVID-19. Nemotena obravnava onkoloških bolnikov je torej ena od ključnih nalog naše celotne družbe, tudi v času epidemij ali kakšnih drugih kriznih situacij. S predlaganim projektom želimo prispevati k izboljšanju sistemskega obvladovanja raka tudi v času (kakršnihkoli) izrednih ukrepov v prihodnje.

NAMEN IN CILJI

V predlagani raziskavi želimo z analizami obstoječih zbirk podatkov s področja zdravstva (in njihovim povezovanjem) prispevati k razumevanju vpliva COVID-19 epidemije na breme raka in delovanje zdravstvenega sistema na področju onkologije v Sloveniji. Za cilj smo si tako zastavili:

• Oceniti morebitne zamike v napotitvah, diagnostiki in specialističnih obravnavah slovenskih onkoloških bolnikov v času trajanja epidemije COVID-19.

• Proučiti potek in izide zdravljenja slovenskih onkoloških bolnikov okuženih s COVID-19.

• Ugotoviti morebitno poslabšanje prognostičnih faktorjev bolezni pri onkoloških bolnikih (ne)obravnavanih v času epidemije zaradi prilagoditev v delovanju zdravstvenega sistema.

VSEBINA

Ocena vplivov epidemije na obvladovanje raka je možna na podlagi analize podatkov Registra raka Republike Slovenije in drugih slovenskih nacionalnih zdravstvenih registrov, zato smo raziskavo zastavili kot sodelovanje dveh vodilnih inštitucij na tem področju: Onkološkega inštituta Ljubljana – predvsem enota Epidemiologija in register raka in Ambulanta za genetsko svetovanje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje – Center za nalezljive bolezni.

Tako želimo proučiti napotitve na onkološke obravnave, število novo prijavljenih diagnoz raka ter izvedbo diagnostičnih preiskav pri onkoloških bolnikih v času spremenjenega delovanja različnih ravni zdravstvenega sistema in spremenjenega obnašanja prebivalstva kot posledica ukrepov, ki jih je uvedla država za omejevanje širjenja okužbe COVID-19.

Poseben poudarek bomo namenili tudi proučevanju vpliva epidemije COVID-19 na napotovanje na onkološko genetsko svetovanje in testiranje na državnem nivoju in ocenili morebitne zamike klinično genetskih in presejalnih obravnav teh pacientov in njihovih svojcev.

V raziskavi želimo dodatno ugotoviti kakšen je bil potek onkološkega zdravljenja pri bolnikih, ki so imeli hkrati tudi COVID-19. To je možno, če bomo lahko povezali podatke Onkološkega inštituta Ljubljana in podatke o okuženih s COVID-19, ki jih upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pri onkoloških bolnikih, ki so imeli hkrati tudi okužbo s COVID-19 bomo analizirali potek onkološkega zdravljenja, morebitna odstopanja, pa tudi druge izide poteka onkološke bolezni.

Dodatno želimo analizirati tudi vpliv začasne ustavitve državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanja raka dojk DORA. Zaradi začasne ustavitve in prilagoditve števila slikanj po ponovni vzpostavitvi programa, je prišlo do zamika v priporočenem intervalu za vabljenje in izvedbo presejalne mamografije. To bi lahko vodilo v odkrivanje večjih ali obsežnejših rakov dojk pri ženskah po ponovni vzpostavitvi presejanja.

REZULTATI IN NJIHOV PRIČAKOVANI VPLIV

V raziskavi bomo skušali osvetliti vpliv pojava COVID-19 in uvedenih ukrepov v družbi in zdravstvenem sistemu na breme raka v Sloveniji. Z uporabo različnih virov podatkov bomo skušali osvetliti različne vidike s področja onkološke obravnave od presejanja in preventive, diagnostike, obravnave in izidov pri onkoloških bolnikih. V kolikor bo formalno mogoče, bomo proučili tudi vpliv COVID-19 na onkološko bolezen in zdravljenje.

Z ugotovitvami bomo doprinesli k razumevanju kratko-, srednje- in dolgoročnih posledic, ki jih je epidemija COVID-19 imela na breme raka v slovenski populaciji. Taki dokazi lahko služijo kot osnova za ukrepanje ob morebitnem naslednjem valu epidemije COVID-19 ali drugih podobnih okoliščinah začasne poslabšane dostopnosti do osnovnih in/ali specialističnih zdravstvenih storitev. Ugotovitve bodo služile kot pomembna podpora Državnemu programu za obvladovanje raka, tako v sklopu sprotnega spremljanja bremena raka v Sloveniji, še pomembneje pa za pripravo ukrepov za omilitev ali preprečitev morebitnega poslabšanja stanja ob spremenjenih družbenih pogojih v prihodnje, z zagotavljanjem robustnega sistema onkološkega zdravstvenega varstva z visokim nivojem kakovosti in celovitosti obravnave.

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava