Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi in kljub temu, da predstavlja zgolj 15 odstotkov vseh kožnih rakov, je ravno melanom tisti, ki povzroči največ smrti zaradi rakov kože. Po podatkih nacionalnega Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) je bilo v času epidemije COVID-19 diagnosticiranih manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, zato strokovnjaki opozarjajo, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem takoj obvestimo osebnega zdravnika, saj je od pravočasnosti diagnostike odvisna uspešnost zdravljenja. Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je izpostavljenost UV žarkom; sončne opekline do 4-krat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma, je pa ozaveščenost o tem v zadnjem času slabša, zato strokovnjaki pozivajo k ustrezni zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu samopregledovanju sprememb na koži.

Na virtualni novinarski konferenci, ki je potekala 3.6.2021 v organizaciji Onkološkega inštituta, je vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., izpostavila, da kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci. Za kožnim melanomom zboli letno več kot 600 oseb, število zbolelih se poveča vsako leto še za 3 %. »Po podatkih nacionalnega Registra raka smo v prvem valu epidemije COVID-19 diagnosticirali 35 % manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, skoraj 60 %, pa je bil spomladi upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka. Na Onkološkem inštitutu spremljamo vpliv epidemije COVID-19 na obravnavo onkoloških bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid.« 

Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, je predstavila primerjalne podatke analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in leta 2019, kjer je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev. Analiza je pokazala, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 % manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma (dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV sevanje). Študija je pokazala, da se najmočnejšemu soncu izogibamo v večji meri kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. Vendar pa je v zadnjih letih 50 % več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da še vedno veliko število anketirancev obiskuje solarije - umetne vire UV sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepovedani, je še poudarila prim. dr. Planinšek Ručigaj.

Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., je izpostavila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 % bolnikov. »Kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki ne pa ne omogoča zgolj zdravljenja temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljene s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma«, je dejala. 

Prav zato je pomembno, da tudi v času epidemije COVID-19 ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem obvestimo osebnega zdravnika. Strokovnjaki namreč priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma v teh časih ne odloži za več kot 3 mesece. Prav tako svetujejo, da do nadaljnje opredelitve prizadetosti bezgavk ne mine več kot 2- 3 mesece. Tako je smiselno ob sumljivi kožni spremembi osebnega zdravnika o tem obvestiti pravočasno, saj le tako lahko diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno in v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužb novega koronavirusa.

Doc. dr. Barbara Perić, dr. med.: »Da je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma izpostavljenost UV žarkom je znano, manj znano pa je, da se v redkih primerih kožni melanom pojavi tudi znotraj družin z visokim tveganjem za pojav bolezni. Na OI v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje tako opravljamo tudi posvete z osebami in bolniki iz družin z visokim tveganjem za pojav kožnega melanoma in /ali raka trebušne slinavke. Tistim s potrjenim tveganjem za rak trebušne slinavke nudimo tudi možnost vključitve v program preventivnega spremljanja pri gastroenterologu.«

Predstojnica Sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., je izpostavila, da se je sistemsko zdravljenje melanoma v  zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč  tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se  uveljavili tarčno zdravljenje in imunoterapija. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetja in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev.