Letno za rakom po celem svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijona jih zaradi raka umre. Kar 40 odstotkov vseh rakov pa lahko preprečimo, zato Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC) letošnji svetovni dan boja proti raku 4. februarja obeležuje pod geslom ''Raka lahko preprečimo''. Strokovni direktor OI doc. dr. Janez Žgajnar, dr. med.: ''Rak postaja vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, kar zahteva predvsem dolgoročne ukrepe. Zato Onkološki inštitut Ljubljana podpira poziv UICC in ključna sporočila akcije ob svetovnem dnevu raka.''

V Sloveniji letno za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, umre pa jih približno 6.000. Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da bo med rojenimi leta 2007 za rakom do 75. leta starosti zbolel skoraj vsak drugi moški in skoraj vsaka tretja ženska. V Sloveniji je pri moških najpogostejši pljučni rak, v naslednjih letih pa naj bi ga na prvem mestu zamenjal rak prostate. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk. Pri obeh spolih se incidenca veča pri raku debelega črevesa in danke, malignem melanomu in drugih kožnih rakih, trebušni slinavki in ne-Hodgkinovem limfomu. Pri moških se veča še incidenca raka mod, pri ženskah pljučnega raka in raka materničnega telesa.

Ogroženost za raka lahko zmanjšamo z ukrepi, kot so:

- opustitev uporabe tobaka in izogibanje pasivnemu kajenju;
- omejevanje uživanja alkohola;
- izogibanje pretiranemu izpostavljanju soncu;
- redna telesna aktivnost;
- zdrava prehrana;
- skrb za primerno telesno težo;
- zaščita pred okužbami, ki povzročajo raka.

POVZETEK ZGIBANKE UICC

Uporaba tobačnih izdelkov in pasivno kajenje

Največ rakov bi lahko preprečili z opustitvijo uživanja tobačnih izdelkov. Kar 80-90 % smrti zaradi raka pljuč je posledica kajenja. V državah v razvoju je približno tretjina vseh smrti zaradi raka posledica uporabe tobačnih izdelkov (rak ustne votline, grla, požiralnika in želodca).

Opustitev uporabe tobaka (kajenje, žvečenje ali njuhanje) in izogibanje pasivnemu kajenju sta zelo učinkovita ukrepa za preprečevanje raka.

Uživanje alkohola

Uživanje alkohola povečuje ogroženost za nastanek raka ustne votline, požiralnika in grla, raka dojk, črevesja in jeter. Ogroženost  za raka zgornjih prebavil narašča sorazmerno z zaužito količino alkohola, ko ta presega 25 g/dan (približno 2,5 dl vina ali 5 dl piva). 100 gramov zaužitega alkohola dnevno (približno 1 l vina ali 2 l piva) kar za 4- do 6-krat poveča ogroženost za nastanek raka v primerjavi z osebami, ki alkohol uživajo zmerno ali pa ga sploh ne.

Omejevanje uživanja alkohola je učinkovit ukrep za preprečevanje raka.

Telesna dejavnost

Četrtina vseh rakov dojk in debelega črevesa je posledica telesne neaktivnosti. Dokazano je, da redna telesna aktivnost znižuje ogroženost za raka dojk in debelega črevesa, ne glede na telesno težo.

Polurna zmerna do intenzivna telesna aktivnost petkrat tedensko znižuje ogroženost za raka dojk in debelega črevesa. Šoloobveznim otrokom in mladostnikom za ohranjanje zdravja je priporočena vsaj ena ura telesne aktivnosti dnevno.

Zdrava prehrana

Dokazana je povezava med prehrano in nekaterimi raki. 80 do 100 g sadja ali zelenjave dnevno zniža ogroženost za raka ustne votline za približno 20 odstotkov, za raka želodca pa za približno 30 odstotkov. Prehrana z mnogo vlakninami (približno 27 g/dan) zniža ogroženost za raka črevesja za okrog 20 odstotkov. Uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov povečuje ogroženost za raka črevesja, uživanje preslane hrane ali s soljo konzervirane hrane pa poveča ogroženost za raka želodca.

Ogroženost za naštete rake se zmanjša z: manjšim vnosom energetsko goste hrane, nasičenih maščob, sladkih pijač, soljene hrane, rdečega mesa in mesnih izdelkov ter ocvrtega mesa.
Ogroženost za naštete rake zmanjša tudi uživanje pestre in zdrave hrane, bogate s sadjem, zelenjavo in iz polnozrnatega žita.

Primerna telesna teža

Dokazano je, da prevelika telesna teža ali debelost (indeks telesne mase višji od 25 in 30) povečuje ogroženost za naslednje rake: maternice, ledvic, požiralnika, želodca, debelega črevesa, dojk (pri ženskah v meni), prostate, žolčnika in trebušne slinavke.

Vzdrževanje primerne telesne teže z redno telesno aktivnostjo in zdravo prehrano lahko zmanjša ogroženost za številne rake.

Izpostavljenost soncu

Zmerna izpostavljenost sončnim rakom je nujna za nastajanje vitamina D in zato zdrava. Pretirano izpostavljanje tako sončnim žarkom kot UV-žarkom v solarijih pa zveča ogroženost za vse vrste kožnega raka.

Ogroženost za kožnega raka lahko zmanjšamo z: opustitvijo uporabe solarijev, izogibanjem pretirani izpostavljenosti sončnim žarkom, uporabo zaščitnih sredstev ter primernimi oblačili.

Okužbe

Čeprav rak ni nalezljiva bolezen, pa številne rake povzročajo nekatere okužbe. Kar 22 odstotkov smrti zaradi raka v nerazvitem svetu (in 6 odstotkov v razvitem svetu) je posledica kroničnih infekcij, kot so: hepatitis B in C (rak jeter), humani papilomavirus (rak materničnega vratu) in helikobakter pilori (rak želodca).

Ogroženost za naštetimi raki lahko zmanjšajo ukrepi, kot so: cepljenje, zdravljenje nalezljivih bolezni in ukrepi, ki lahko zmanjšajo širjenje okužb.