V četrtek, 6. aprila 2023, je potekala 15. seja Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana (OI), na kateri so se člani med drugim seznanili s četrtletnim poročilom glede izvedenih aktivnosti za uvedbo ciklotrona. Člani so se seznanili tudi z rednim poročilom glede prostorske in kadrovske problematike OI in čakalnih dob na OI ter investicijskim programom za nakup kirurškega robota.
Stroka enotna, da Slovenija, poleg nujnega povečanja števila aparatur PET/CT, potrebuje tudi lastni ciklotron za proizvodnjo izotopov
Ciklotron je pospeševalnik delcev, ki proizvaja izotope, potrebne za izvedbo preiskav PET/CT. V Sloveniji nimamo zagotovljene lastne proizvodnje izotopov in smo zato popolnoma odvisni od dobaviteljev iz tujine. Dobava je v zadnjem času pogosto motena, pojavljajo se logistične težave zaradi transporta (zamude, odpovedi), cena pa je nestabilna in odvisna od monopolnega dobavitelja. Stroka je na tem področju enotna, da Slovenija, poleg nujnega povečanja števila aparatur PET/CT, potrebuje tudi lastni ciklotron, ki naj bi bil zaradi lažje distribucije izotopov lociran v centru Slovenije, in sicer v UKC Ljubljana v na novo zgrajenem DTS -jug, ki že ima načrtovane prostore za ta namen. S to namero se strinjata tudi RSK za onkologijo in RSK za nuklearno medicino. Konec leta 2022 j e bilo dogovorjeno, da vodenje projekta prevzema Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Potrebe po preiskavah PET/CT strmo rastejo, tako pri onkoloških, kot neonkoloških bolnikih, saj gre za najsodobnejšo in hkrati najbolj natančno diagnostiko, ki na številnih področjih predstavlja zlati standard in lahko bistveno prispeva k izbiri zdravljenja in posledično izidu obravnave. V Sloveniji imamo trenutno tri naprave PET/CT, v obeh univerzitetnih kliničnih centrih in na Onkološkem inštitutu (OI). Na OI, kjer izvajajo PET/CT preiskave za onkološke bolnike, podatki kažejo, da se je število preiskav od leta 2018 do 2022 povečalo za 21 %, ob tem pa na OI že več let beležijo nedopustne čakalne dobe. OI skuša čakalne dobe obvladovati s pomočjo izvajanja posebnega programa oziroma na podlagi podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi, prav tako že tečejo aktivnosti za pridobitev druge aparature PET/CT.
Velika prostorska in kadrovska stiska inštituta
OI že več let opozarja na hudo prostorsko pomanjkanje, zaradi česar za nekatere dejavnosti že najema zunanje prostore. Inštitut sicer intenzivno nadaljuje aktivnosti, vezane na gradnjo dodatnega stolpiča (objekta R) ter nadzidavo stavbe H, ki pa pomenita le srednjeročno rešitev. Trenutno OI čaka na izdajo gradbenega dovoljenja, pri čimer je Mestna občina Ljubljana ministrstvu za zdravje kot investitorju že izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka. OI je tudi že pristopil k projektiranju. Začetek gradnje OI načrtuje leta 2023, dokončanje gradnje pa v letu 2025. V zvezi z nadzidavo H bo nujna statična ojačitev stavbe, ki bo zahtevala izpraznitev določenih prostorov in oddelkov, kar bo zahtevalo usklajevanje poteka gradbenih del in izvajanje dejavnosti OI. Poleg tega naj bi se v prihodnjih mesecih pričela požarna sanacija.
Glede kadrovske stiske je OI ponovno izpostavil, da je stanje vsako leto slabše. Iz situacije pomanjkanja predvsem zdravnikov specialistov se je pomanjkanje kadrov razširilo tudi na druge profile. Velike težave so pri pridobivanju kadra zdravstvene nege, radioloških inženirjev, farmacevtskih tehnikov, magistrov farmacije, laboratorijskih delavcev, čedalje bolj pa se pomanjkanje kadrov občuti tudi pri podpornih kadrih iz plačne skupine J.
OI v veliki večini uspe zagotavljati zdravljenje bolnikov v okviru sprejemljivih strokovnih rokov
OI dosledno sledi navodilom o dopustnih čakalnih vrstah in si prizadeva, da pri onkoloških bolnikih za potrjene vrste zdravstvenih storitev, ki so po sklepu RSK za onkologijo prvi, kontrolni in konziliarni onkološki pregled, nima nedopustnih čakalnih dob. Še vedno izstopa čakalna doba na PET/CT, ki je zadnji mesec sicer krajša in znaša 39 dni (prejšnji mesec 46 dni).
OI v nakup kirurškega robota za sodobno kirurško zdravljenje
Onkološki inštitut načrtuje uvedbo robotske kirurgije za izvajanje minimalno invazivnih posegov, ki pomenijo manj zapletov, boljše izide zdravljenja in krajšo hospitalizacijo bolnikov. Kirurški robot se bo uporabljal pri zdravljenju več vrst raka, med drugim pri ginekoloških rakih, raku prostate, raku debelega črevesa in danke… Ob koncu učnega procesa s kirurškim robotom bi lahko opravili okoli 15o posegov letno. Investicijo bosta financirala Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu in OI. Izvedba investicije je predvidena do konca leta.