Ljubljana 9. oktober 2015: Ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica poteka ta konec tedna v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja dvodnevni Slovenski kongres paliativne oskrbe z naslovom V luči dostojanstva življenja. Organizatorji srečanja s tem simbolnim naslovom sporočajo, da je glavni cilj paliativne oskrbe doseganje čim večje kakovosti življenja bolnika; ovire pri hitrejšem napredku paliativne oskrbe v državi pa so še vedno pogosto posledica osnovnega nerazumevanja, kaj paliativna oskrba je, ter predvsem njenega napačnega enačenja z oskrbo v zadnjem obdobju življenja bolnika.
Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica kongresa in predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine SZD: ''Čeprav paliativna oskrba ni nekaj novega, strokovnjaki s tega področja v praksi čutimo, da je tako med laično kot tudi strokovno javnostjo še vedno veliko napačnega razumevanja, kaj paliativna oskrba je. Zato želimo ob tem kongresu ponovno izpostaviti sporočilo, da četudi bolezni ni možno pozdraviti, lahko paliativna oskrba lajša telesne in psihosocialne simptome bolezni in izboljša kakovost življenja bolnika. Paliativna oskrba je namenjena tudi svojcem, ki jim pomaga med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Zato si želimo, da bi bila paliativna oskrba bolj prepoznana in da bi bila bolj dostopna večjemu številu bolnikov.''
Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., državna koordinatorica paliativne oskrbe: ''Paliativni bolniki niso umirajoči bolniki, pač pa zelo živi bolniki. Zato je naša vizija razvoja paliativne oskrbe, da bi bolniki ob diagnozi neozdravljive bolezni dobili dovolj informacij o pomenu in prednostih paliativne oskrbe in da bi bili deležni paliativne oskrbe skozi celo spremljanje bolezni do smrti.''
Obe strokovnjakinji ob tem opozarjata, da posamezni elementi javne mreže paliativne oskrbe v Sloveniji obstajajo in delujejo, vendar pa bo treba v prihodnje doseči povezavo teh struktur, da bodo bolniki z neozdravljivo boleznijo in njihovi svojci deležni neprekinjene in celostne paliativne oskrbe.
Na kongresu, ki poteka v Domus Medica, bodo priznani tuji in slovenski strokovnjaki med drugim spregovorili o izzivih za nadaljnji razvoj paliativne oskrbe v svetu in pri nas ter se dotaknili tudi najbolj aktualnih tem s področja paliativne oskrbe. Predstavljeni bodo modeli in dobre prakse izvajanja ter izobraževanja s področja paliativne oskrbe v tujini. Organizatorji v dveh dneh pričakujejo več kot 200 udeležencev srečanja.
Kongres organizira Slovensko združenje paliativne medicine SZD skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Državno koordinacijo razvoja paliativne oskrbe in Inštitutom za paliativno medicino in oskrbo Medicinske fakultete UM.
V Sloveniji letno umre skoraj 20.000 ljudi, od tega večina zaradi kroničnih in neozdravljivih bolezni. Večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo.
Paliativna oskrba je aktivna celostna oskrba bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Paliativna oskrba priznava življenje in umiranje kot naraven proces: ne pospešuje smrti, niti je ne zavlačuje; njen glavni cilj je doseganje čim večje kakovosti življenja bolnika.