Vsi zaposleni na Onkološkem inštitutu se zavedajo pomembnosti raziskovalnega dela za razvoj onkologije in spoštujejo vse postopke, povezane s tem – od prijav raziskav, spremljanja, nadzora do hranjenja rezultatov, ki so posebej urejeni v okviru raziskovalnega arhiva na inštitutu. Enako velja tudi za prispevke in delo prof. Marije Auersperg. Pristojni za urejanje zdravstvene dokumentacije poudarjajo, da nikakor ne drži, da bi bila med praznjenjem prostorov v stavbi A uničena kakršnakoli medicinska dokumentacija. Ta je bila namreč ločena od ostalega papirja in odpeljana v arhiv v stavbi B, kar velja tudi za dokumentacijo prof. Auersperg.

Sodelovanje s strani prof. Auersperg glede urejanja in praznjenja stavbe A ni bilo korektno. Ustvarjanje nestrpnega vzdušja ni plodno in ne koristi nikomur, še najmanj pa bolnikom. Zaposleni na Onkološkem inštitutu se zavedajo pomembnosti prispevkov vseh aktivnih in upokojenih sodelavcev in se do tega tudi primerno obnašajo. Prof. Marije Auersperg nihče ne ceni bolj, kot ravno zaposleni na Onkološkem inštitutu. Več let po upokojitvi ji je inštitut nudil pogoje za nadaljnje delo, kljub znani prostorski stiski, zato z njene strani ni korektno, da ne spoštuje pravil inštituta, ki veljajo tudi za druge zaposlene in se jih držijo. S sobo, ki ji je bila ponujena, ni bila zadovoljna, čeprav si zaradi prostorske stiske nekatere sobe delijo tudi trije do štirje aktivni zdravniki. Poudarit je treba, da po oceni pristojnih oseb pri praznjenju prostorov v stavbi A ni bila narejena škoda, saj so vsi arhivi OI ustrezno hranjeni in vodeni.

V raziskovalnem tajništvu OI hranijo poročila in povzetke raziskav, ki predstavljajo najpomebnejše izsledke raziskovalnega dela na projektih in programih. V enoti za klinične raziskave se hranijo vsi dokumenti, vezani na posamezne klinične študije, ki so potekale v sodelovanju s to enoto. Vsak raziskovalec pa ima svojo dokumentacijo o izvedbi študije in je dolžan, da z njo ravna odgovorno in po predpisih. Hranjenje vsega osebnega materiala za vse raziskovalne študije na OI ne bi bilo niti smiselno niti prostorsko izvedljivo. Ob predpostavki, da so dokumenti, ki jih je prof. Auersperg hranila v svoji sobi, izrednega pomena za zdravljenje onkoloških bolnikov, se zastavlja vprašanje, ali je prof. Auersperg ravnala prav, da niti enajst let po upokojitvi teh izsledkov ni obdelala in objavila ali jih predala v obdelavo kolegom, ki nadaljujejo njeno delo. Vsekakor je razvoj znanosti danes tako hiter, da je večina rezultatov zastarelih že po enem letu. mag. Aljoša Rojec, generalni direktor OI doc. dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor OI znan. svet. dr. Srdjan Novaković, pomočnik strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje