Danes je Onkološki inštitut Ljubljana (OI) obiskal regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo dr. Hans Kluge. Obisku se je pridružila tudi dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja pisarne SZO v Sloveniji, Uldis Mitenbergs, vodja skupine za podporo državam, in državna sekretarka z Ministrstva za zdravje Azra Herceg. Ob obisku je dr. Kluge izrazil iskreno spoštovanje in občudovanje dela OI ter naznanil širitev sodelovanja Slovenije s SZO. OI je predstavnike SZO med drugim seznanil z izzivi na področju obvladovanja bremena raka v Sloveniji med pandemijo covid-19 in po njej ter z delovanjem Oddelka akutne paliativne oskrbe OI, ki je edini mednarodno akreditirani center za paliativno oskrbo v Sloveniji. Osebno izkušnjo soočanja z rakom in obravnavo na inštitutu je predstavila bolnica Klara Čampa. 

V okviru dvodnevnega obiska Slovenije sta regionalnega direktorja SZO na OI sprejela generalni direktor inštituta Andraž Jakelj in strokovna direktorica izr. prof. dr. Irena Oblak. Izrazila sta veliko čast, da je delegacija SZO obiskala inštitut, in jim predstavila delovanje in vizijo inštituta, s katero ta ostaja zavezan visoki kakovosti celovite obravnave bolnikov z rakom ter intenzivni dejavnosti v raziskovanju in izobraževanju. 

Regionalni direktor SZO dr. Hans Kluge je izrazil spoštovanje do poslanstva in dela OI: »Obisk Onkološkega inštituta, ki ima izjemno bogato zgodovino celovitega in multidisciplinarnega pristopa k preprečevanju in obvladovanju raka, me izjemno veseli. Rad bi izrazil iskreno spoštovanje in občudovanje vsem zaposlenim na inštitutu. Veselim se širitve sodelovanja Slovenije s SZO, saj lahko Slovenija z regijo in svetom deli veliko znanja ter izkušenj. Izjemen dosežek je, da je Onkološki inštitut v težkih časih epidemije covid-19 uspel nadaljevati s presejanjem, zdravljenjem in obvladovanjem raka. Situacija v regiji in po svetu je na tem področju zaskrbljujoča, saj podatki kažejo, da smo med epidemijo odkrivali manj rakov, kar pa pomeni, da se bomo v prihodnje najverjetneje soočali z bolniki v bolj napredovalih fazah raka. Zato je izrednega pomena, da pospešimo aktivnosti na področju presejanja in zgodnjega odkrivanja raka ter celovitega preprečevanja in obvladovanja raka. To moramo storiti skupaj.« Dodal je, da bodo skupna prizadevanja usmerjali v zagotavljanje odprave raka materničnega vratu, kot prvega tovrstnega primera raka, posebna pozornost pa bo namenjena tudi boju proti raku dojk, raku debelega črevesa in danke ter otroškim rakom.

Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka, je na srečanju predstavila Register raka, ki deluje na OI in igra pomembno vlogo v mednarodni skupnosti, saj od vsega začetka tesno sodeluje z vodilnimi svetovnimi inštitucijami ter predstavlja učno bazo in konkreten zgled za vse države JV Evrope ter širše. »Prav med obdobjem epidemije covid-19 je ključno vlogo pri spremljanju dogajanja na področju onkološke obravnave odigral Register raka, ki je vzpostavil sprotno spremljanje podatkov s področja raka in ob zaznanem upadu novih diagnoz o tem obveščal splošno javnost in odločevalce. Ena ključnih novosti registra v zadnjem obdobju je vzpostavitev t. i. kliničnih registrov za pet najpogostejših rakov in klinični register oseb, ki so bile zdravljenje zaradi raka v otroštvu ali mladostništvu. To nam bo omogočilo spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom, na podlagi katerih bodo strokovne skupine predlagale ukrepe za izboljšanje obravnave.«

Predstavnikom SZO je Sonja Tomšič, dr. med., kot koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) predstavila delovanje DPOR, katerega koordinacija od leta 2022 poteka pod okriljem OI: »Leta 2010 je bil prav na pobudo in ob pomoči SZO pripravljen prvi državni program v Sloveniji, ki je do danes že pokazal svojo vrednost in rezultate. Kot se je izkazalo tudi med epidemijo covid-19, so takšne strateške usmeritve še posebej pomembne med obdobji kriz, ki krnijo delovanje zdravstvenega sistema.«

Asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe na OI je poudarila nujnost vpeljave paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema in po celi državi, torej tudi v lokalnih okoljih. »V Sloveniji imamo že od leta 2010 Državni program paliativne oskrbe, vendar žal še vedno zaostajamo pri vzpostavitvi učinkovite mreže paliativne oskrbe, zlasti na specializirani ravni v bolnišnicah, ki vključuje tudi paliativne mobilne enote in bolnišnične oddelke. Na Onkološkem inštitutu smo bili med prvimi, ki smo uspeli vzpostaviti mobilno paliativno enoto in tako izpopolnili našo dejavnost paliativne oskrbe. Odzivi bolnikov so izjemno pozitivni, saj jim obiski na domu in strokovna podpora veliko pomenijo. Želim si, da bi Slovenija čimprej našla pravo pot do prepotrebnih sprememb na tem področju, nadaljevala z izobraževanjem o pomembnosti paliativne oskrbe na vseh ravneh in tako uspela vzpostaviti dobro mrežo paliativne oskrbe, ki bo zadovoljila potrebe bolnikov z neozdravljivimi raki in uresničevala bistvo našega dela v skrbi, odnosu in dosegljivosti bolnikom,« je dodala. Kakovost dela paliativne oskrbe na OI je primerljiva z najbolj razvitimi onkološkimi centri, kar potrjuje tudi akreditacija na področju zagotavljanja integrirane celostne paliativne oskrbe, ki jo je OI prejel od izjemno pomembnega Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) že leta 2009 in jo od takrat uspešno obnavlja. Dr. Hans Kluge je ob tem pohvalil organiziranost in delo paliativnega tima OI, saj je paliativna oskrba tista, s katero izkazujemo najgloblji čut človečnosti.

Na srečanju je svojo izkušnjo soočanja z rakom predstavila tudi Klara Čampa, ki je za rakom dojk zbolela pred tremi leti, ravno v času epidemije covid-19, pri 29 letih. Med drugim je izpostavila dostopnost do zdravstvene obravnave v času epidemije: »Skupaj z vsesplošno negotovostjo zaradi epidemije sem se z boleznijo soočala polna strahu. Vendar sem kmalu spoznala, da so bile moje skrbi odveč. Zdravljenje je potekalo brez težav in zelo sem hvaležna za kakovostno in humano obravnavo s strani celotnega tima Onkološkega inštituta Ljubljana.«

Strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak je delegacijo SZO seznanila, da v Sloveniji zelo uspešno delujejo vsi trije priporočeni organizirani presejalni programi za raka: za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesa in danke (Program Svit), pri čimer upravljanje dveh organiziranih presejalni programov ZORA in DORA poteka na OI, oba pa dosegata odlične rezultate. Predstavila je tudi načrte za postopno implementacijo novih programov – za pljučnega raka in raka prostate. 
Program ZORA, uveden leta 2003, je bil prvi organiziran presejalni program v Sloveniji. Med ženskami je zelo dobro sprejet, saj se jih 72 % udeležuje presejanja v priporočenih triletnih intervalih in 86 % vsakih pet let. Rezultati programa ZORA že omogočajo odpravo raka materničnega vratu in Slovenija bi lahko postala celo prva evropska država, ki bi ji to uspelo. 
Program DORA za presejanje raka dojk, ki letos praznuje svojo 15. obletnico, pa je sinonim za kakovost in evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk, saj mu zaupa že več kot 75 % vseh povabljenih žensk med 50. in 69. letom.