Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Namen okrogle mize je, da v razpravi s soavtorji in ostalimi zdravniki, ki zdravijo bolnike z rakom, vodstvi bolnišnic in predstavniki državnih ustanov, ki oblikujejo zdravstveno politiko in zagovornikov bolnikov pogledamo, kje smo, kako smo napredovali in kaj lahko izboljšamo na področju organizacije in kakovostizdravljenja bolnikov z rakom, tudi v skladu z nastajajočim, že tretjim Državnim programom obvladovanja raka.

Minister za zdravje Janez Poklukar, dr. med.,: ''Rak je epidemija 21. stoletja, zato me iskreno veselijo danes predstavljeni podatki, da se preživetje slovenskih bolnikov z rakom s časom izboljšuje. Za obvladovanje bremena raka je potreben celovit pristop in v Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo že 10 let Državni progam obvladovanja raka, ki z jasno smerjo in cilji celovito povezuje vse dele enega najkompleksnejših sistemov v zdravstvu. V  jeseni bo Vlada RS potrdila nov strateški dokument za celostno obvladovanje raka za obdobje 2022-26, v katerem bodo upoštevane tudi usmeritve izjemno ambicioznega Evropskega načrta za boj proti raku. Verjamem, da bomo s predanim delom in dobrim sodelovanjem politike, stroke, bolnikov in druge laične javnosti tudi čez 10 let, v naslednji publikaciji Registra raka, lahko beležili napredek pri preživetju slovenskih bolnikov z rakom.’’

Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo.  Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana: ''Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških.'' 
V analizo preživetja je vključenih 192.533 bolnikov, ki jim je bila diagnoza raka postavljena med letoma 1997 in 2016. Dvajsetletno obdobje je razdeljeno na štiri zaporedna petletna obdobja. Analiza je pripravljena ločeno glede na vrsto raka, spol, starost in stadij bolezni ob diagnozi. Epidemiološkim podatkom sledijo komentarji strokovnjakov, ki se dnevno ukvarjajo s specifičnim zdravljenjem bolnikov z rakom.  

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.,: ''Če smo pred dobrimi 25 leti lahko v prvi knjigi o preživetju bolnikov z rakom prebrali, da imajo bolniki in zdravniki z zdravljenjem raka neugodne izkušnje, pa so ključne ugotovite v zadnji, četrti knjigi bolj ohrabrujoče. Rak se je v zadnjih desetletjih iz bolezni, ki večinoma jemlje življenja, spremenil v bolezen, ki jo je mogoče z zgodnjim odkrivanjem in dobrim zdravljenjem obvladovati bistveno bolje. Ponosna sem, da Onkološki inštitut Ljubljana kot edini celoviti onkološki center v državi pomembno prispeva k dobrim rezultatom preživetja slovenskih bolnikov: tako z multidisciplinarnim pristopom obravnave bolnikov in vrhunskimi sodelavci, kot nenazadnje tudi z izjemno dobrim spremljanjem bremena raka v celi državi prek Registra raka.'' 

Med najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na preživetje bolnikov z rakom, sodijo: i) stadij bolezni, ii) vrsta raka, iii) spremljajoče bolezni, ki lahko vplivajo na izvedbo onkološkega zdravljenja, in iv) kakovost obravnave (prvo zdravljenje izvedeno v skladu s smernicami, v strokovno sprejemljivih časovnih okvirih ter dostopnost do zdravljenja ob ponovitvah bolezni). Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., koordinator Državnega programa obvladovanja raka: ''Z vidika zmanjševanja bremena raka ter izboljševanja kakovosti življenja bolnikov in z upoštevanjem finančne vzdržnosti zagotavljanja onkološkega zdravstvenega varstva, je v prihodnje treba zagotavljati in koristiti vse z dokazi podprte programe primarne in sekundarne preventive ter izvajati z dokazi podprta zdravljenja v strokovno sprejemljivih časovnih okvirih, kar zajemamo tudi v ciljih novega DPOR 2022-26.'' Za nadaljnje spremljanje učinkovitosti pri obvladovanju epidemije raka v Sloveniji pa bo treba tudi v prihodnje spremljati populacijsko breme raka na osnovi kakovostnih podatkov in strokovno utemeljenih metodoloških pristopov. V tem procesu imajo ključno vlogo dobro organizirani populacijski registri raka, kakršen je slovenski Register raka s 70-letno tradicijo. V zadnjem obdobju so začeli na Registru raka vzpostavljati tudi t. i. klinične registre za pet najpogostejših lokacij, ki bodo v prihodnje omogočili, da bomo lahko spremljali kakovost obravnave.

Ključni rezultati analize:
1.    Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih (primerjava obdobij 1997–2001 in 2012–2016) se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Občutno večja je rast pri moških, kjer se je petletno čisto preživetje povečalo za 17 odstotnih točk (z 38 % na 55 %). Pri ženskah je petletno čisto preživetje zraslo za 6 odstotnih točk (s 54 % na 60 %). 
2.    Ključna za preživetje bolnikov z rakom sta še vedno starost in stadij ob diagnozi. Petletno čisto preživetje je najslabše pri starih 75–94 let, se je pa tudi v skupini najstarejših bolnikov v zadnjih dvajsetih letih petletno preživetje izboljšalo za 7 odstotnih točk. Petletno čisto preživetje bolnikov z omejenim stadijem se je v dvajsetih letih povišalo za dobrih 10 odstotnih točk; preživetje pri bolnikih z razsejanim stadijem se ne izboljšuje.
3.    Pri obeh spolih skupaj so se v zadnjih dvajsetih letih značilno povečala petletna čista preživetja pri treh pogostih rakih: raku na debelem črevesu in danki (za 14 odstotnih točk, z 48 % na 62 %), kožnem melanomu (za skoraj 12 odstotnih točk, z 79 % na 90 %) ter pri pljučnem raku (za 8 odstotnih točk, z 10 % na 18 %). Rezultat odraža zgodnejšo diagnostiko in napredek pri zdravljenju.
4.    Občuten je tudi napredek pri obeh najpogostejših rakih pri posameznem spolu, raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških: petletno čisto preživetje bolnic z rakom dojk se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 10 odstotnih točk, petletno čisto preživetje bolnikov z rakom prostate pa celo za več kot 20 odstotnih točk. 
5.    V skupino rakov, kjer napredka s časom ni opaziti ali pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, pa sodijo: rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak jeter, rak žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.
6.    S podatki iz mednarodne raziskave CONCORD-3 smo primerjali petletna čista preživetja odraslih bolnikov s petnajstimi različnimi vrstami raka, zbolelimi med letoma 2000 in 2014, v 26 evropskih državah. Preživetja slovenskih bolnikov z rakom so v večini primerov v slabši polovici lestvice. 
7.    Med bolniki z rakom je manj kot 1 % otrok in mladostnikov; zbolevajo predvsem za levkemijami, možganskimi tumorji in limfomi ter imajo boljše petletno preživetje kot odrasli. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno preživetje otrok in mladostnikov zbolelih za rakom povečalo za več kot 7 odstotnih točk (z 79 % na 86 %).

Publikacija »Preživetje bolnikov z rakom zbolelih v letih 1997–2016 v Sloveniji« je že na voljo TUKAJ.