OI Ljubljana
Eng

V movembru o raku prostate in raku mod - prepoznava zgodnjih znakov bolezni pomeni večje možnosti za ozdravitev

V novembru oz. movembru, ki je že vrsto let namenjen zdravju moških, predvsem ozaveščanju o preventivi in velikem pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, tudi Onkološki inštitut Ljubljana svetuje moškim odločitev za zdrav življenski slog in redno samopregledovanje ter skrb za zdravje. Prepoznava zgodnjih znakov in simptomov namreč omogoča, da se bolezen ugotovi v zgodnji fazi, ko je ta še obvladljiva in so možnosti za ozdravitev visoke, zato v nadaljevanju izpostavljamo dejavnike tveganja in značilne simptome pri raku prostate in raku mod. Rak prostate je namreč najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in razvitem zahodnem svetu. V Sloveniji je v letu 2018 zbolelo 1678 moških, vendar je spodbuden podatek, da je petletno preživetje pri moških, zbolelih v letih 2014–2018, znašalo kar 94,1 odstotkov. Slovenija je med državami, v katerih se je v 20-letnem obdobju petletno preživetje izboljšalo za več kot 20 odstotkov. Rak mod pa je najpogostejši rak pri moških v starostni skupini od 20 do 40 let, spada pa sicer med redke vrste raka. Leta 2018 je bilo v Sloveniji 86 novo odkritih bolnikov z rakom mod. Je najbolj ozdravljiv rak, petletno preživetje pri moških, zbolelih v letih 2014–2018, je znašalo 96,8 odstotkov.

RAK PROSTATE 

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka prostate so starost, rasa in dednost

Asist. mag. Janka Čarman, dr. med.: »Vzrok za nastanek raka prostate, tako kot pri mnogih drugih rakih, ni znan. Dejavniki tveganja so starost, rasa (najpogosteje zbolevajo ameriški črnci) in dednost; okoli 9 odstotkov bolnikov z rakom prostate ima pravo dedno obliko raka. Ti moški zato zbolijo v primerjavi s splošno populacijo od 6 do 7 let prej. O pozitivni družinski anamnezi pa govorimo, kadar ima bolnik v sorodstvu več kot tri obolele ali več kot dva, ki sta zbolela pred dopolnjenim 55. letom starosti.« 

Klinični simptomi 

Klinični simptomi in znaki pri raku prostate so neznačilni. Pri omejeni bolezni jih pogosto ni oziroma so posledica spremljajočih stanj, na primer nerakavega povečanja prostate ali vnetja sečil. Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostnost odvajanja, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina, motnje spolne funkcije. Če se pojavijo težave pri uriniranju, je potreben obisk družinskega zdravnika. Napotitev k ustreznemu specialistu, urologu, se priporoča pri izrazitih težavah z uriniranjem, sumljivem otipu prostate in povišani vrednosti PSA. 

Zdravljenje

Odločitev o zdravljenju raka prostate je odvisna od napredovalosti bolezni, pridruženih stanj, starosti in želje bolnika. Asist. mag. Janka Čarman, dr. med.: »Dokumentacijo bolnikov z novoodkritim rakom prostate obravnavamo na multidisciplinarnem konziliju (strokovnjaki različnih specialnosti, ki se ukvarjamo z rakom prostate), kjer svetujemo bolniku prilagojeno zdravljenje. Rak prostate bolnikov pogosto življenjsko ne ogroža, zato je pomembna ustrezna izbira zdravljenja, saj ima prav vsako zdravljenje lahko posledice, ki vplivajo na kakovost življenja. Ključno je, da je prav vsak bolnik ustrezno seznanjen z možnostmi zdravljenja, pričakovanimi koristmi in morebitnimi zapleti in ima aktivno vlogo pri odločitvi.« 

Pri omejeni bolezni je zdravljenje lahko odloženo ob skrbnem spremljanju (t. i. nadzorovano opazovanje), kirurško (radikalna prostatektomija) ali z obsevanjem prostate. Obsevanje raka prostate v primerjavi z radikalno prostatektomijo omogoča primerljivo kontrolo bolezni in kakovost življenja. Podatki kažejo, da imajo bolniki prvih šest let po zdravljenju lokaliziranega raka prostate po operaciji več težav z odvajanjem urina (uhajanje urina) in s spolno funkcijo, po zunajem obsevanjem pa z odvajanjem blata. Pri bolnikih po notranjem obsevanju je v prvem letu več težav z odvajanjem urina, nato se kakovost življenja postopno povrne na raven pred zdravljenjem. 

Standardno zdravljenje bolnikov z razširjenim rakom prostate predstavlja že več kot pet desetletij t. i.  hormonsko zdravljenje, ki se izvaja v obliki injekcij (kemična kastracija) ali odstranitve mod (kirurška kastracija). Dodatek sistemske kemoterapije ali novejših hormonskih zdravil podaljša preživetje in se zadnjih nekaj let priporoča pri bolnikih, ki so za zdravljenje sposobni.  

Pri t. i. oligometastatskem raku prostate, pri katerem so prisotni posamični oddaljeni zasevki, naj bi šlo za prehodno stanje med omejeno in razširjeno boleznijo, z drugačnim, počasnim kliničnim potekom. Raziskave so pokazale korist dodatnega obsevanja prostate pri novoodkritem oligometastatskem raku prostate (daljše preživetje). Morebitna korist radikalne prostatektomije zaenkrat ni potrjena.

Razširjeni rak prostate kljub kastraciji sčasoma napreduje in postane odporen na tovrstno hormonsko zdravljenje. Govorimo o t. i. na kastracijo odpornem raku prostate, pri katerem za nadzor bolezni poleg kastracije uporabljamo sodobne oblike hormonskega zdravljenja, kemoterapijo in radij-223. Pri vsakem bolniku z napredovalim rakom je zelo pomembno tudi ustrezno podporno zdravljenje, vključno z ustrezno protibolečinsko terapijo in paliativnim obsevanjem. 

Bolniki z rakom prostate v povprečju živijo dolgo. Prav vsaka vrsta zdravljenja ima možne stranske učinke, ki lahko vplivajo na kakovost življenja bolnikov. Omejeni rak prostate pogosto ne ogroža življenja, zato je izjemno pomembna kakovost življenja bolnikov po zdravljenju. Pričakujemo, da bomo v prihodnosti s kazalniki (molekularnimi oziroma genetskimi) lahko ustrezno izbrali bolnike, ki aktivnega zdravljenja ne potrebujejo, in tiste, pri katerih je potrebno intenzivnejše zdravljenje.

Nasvet: priporočamo zdrav življenjski slog!

RAK MOD

Rak mod spada med redke vrste raka, vendar predstavlja pri moških v starostni skupini 20–40 let najpogostejše maligno obolenje. Petletno preživetje pri moških, zbolelih v letih 2014–2018, je znašalo 96,8 odstotkov (je najbolj ozdravljiv rak, če ne upoštevamo nemelanomskega kožnega raka). Leta 2018 je bilo v Sloveniji 86 novo odkritih bolnikov z rakom mod.

Dejavniki tveganja so:
-    nespuščeno modo, 
-    manj razvito modo, 
-    družinska obremenjenost, 
-    že preboleli rak mod. 

Klinični simptomi in znaki

Klinična slika raka mod je odvisna od razširjenosti bolezni. Lokalno gre praviloma za nebolečo zatrdlino v modu, lahko hitro spremembo v velikosti, občutek neugodja v modu, bolečino v predelu medeničnega dna ... Znak tumorja mod so lahko tudi napetost, občutljivost, boleče in povečane prsi.                                                                                           

Za diagnozo so potrebne naslednje preiskave:
-    klinični pregled,
-     UZ mod, 
-    določitev tumorskih označevalcev v krvi in 
-    odstranitev moda (orhidektomija), ki je nujen diagnostični in terapevtski poseg. 

Zdravljenje

Prvi korak v zdravljenju raka mod, tako pri omejeni kot pri razširjeni bolezni, je odstranitev moda. Nadaljni potek zdravljenja je odvisen od tipa tumorja, stadija bolezni in vrednosti tumorskih označevalcev po operaciji; zdravljenje je v vseh stadijih multidisciplinarno, pomebno mesto ima sistemsko zdravljenje.

Nasvet: Moški, redno si pregledujte moda!

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava