Danes obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke. Gre za bolezen, ki ima eno najslabših statistik preživetja. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena najvišjih, preživetje pa je na samem dnu. Čeprav danes onkologi lahko pozdravijo že več kot 60 odstotkov vseh bolnikov, ki zbolijo za eno od oblik raka, pa podatki za bolnike z rakom trebušne slinavke žal kažejo povsem drugačno sliko. Zato je zgodnje odkrivanje pri raku trebušne slinavke ključno.

Po podatkih Registra raka letno zboli v Sloveniji za rakom trebušne slinavke več kot 400 oseb, številka pa se vsako leto še poveča. Hkrati spada rak trebušne slinavka med bolezni z najslabšo prognozo. Pet let po odkritju je živih le še 5 % bolnikov, več kot tri četrtine jih umre že v prvem letu bolezni. 

Razlogov za tako nezavidljivo stanje je vsekakor več. Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno pri vseh rakih, tudi ali še zlasti pri raku trebušne slinavke. Možnost za daljše preživetje ali celo ozdravitev imajo namreč le tisti bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, ko je možen tudi kirurški poseg. Takih bolnikov je zdaj manj kot 20 odstotkov. Eden od razlogov, da pri večini bolnikov bolezen odkrijemo v napredovalih stadijih, je zagotovo nezadostno poznavanje simptomov in  kasen pojav simptomov in znakov te bolezni. Na katere simptome je treba biti še zlasti pozoren in kdaj je treba oditi k zdravniku na preiskave, pojasnjuje prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., vodja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana: »Simptomi in znaki lahko zajemajo bolečino v trebuhu, ki lahko seva tudi v  hrbet, zlatenico, hujšanje, bledo blato. So nespecifični in lahko pomenijo marsikaj. Če bolečina traja več dni ali je v kombinaciji z drugimi znaki, svetujemo obisk pri zdravniku, za nadaljnjo diagnostiko.«

Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom ali MR. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato je pomembno, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.

Onkološki inštitut Ljubljana že vse od začetka epidemije covid-19 neprekinjeno zagotavlja obravnavo onkoloških bolnikov. Prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: »Nepretrgano izvajanje onkološke dejavnosti je bilo mogoče, ker je OI takoj ob izbruhu epidemije v Sloveniji sprejel vse potrebne zaščitne ukrepe, ki jih od takrat tudi izvaja in prilagaja trenutni epidemiološki situaciji. Seveda je v to vloženega izjemno veliko truda in zavzetosti vseh zaposlenih. Za boljši izid zdravljenja raka je pomembno, da se odkrije čim prej in tudi čim prej prične z zdravljenjem. V teh težkih časih je ključno, da se zagotovi varna obravnava bolnikov, zato je cepljenje bolnikov in zaposlenih proti covid-19 še kako pomembno.« 

Širjenje znanja in ozaveščanje javnosti o tem raku je ena glavnih nalog Združenja EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z rakom trebušne slinavke in njihove svojce. Združenje danes zaokroža dveletno kampanjo Skupaj smo v tem!, s katero so želeli čim več Slovenk in Slovencev ozavestiti o pomenu zgodnjega odkrivanja in poznavanja znakov in simptomov tega raka. »Ime naše kampanje ni izbrano naključno; samo s skupnimi močmi lahko namreč zdaj nezavidljivo situacijo spremenimo na boljše. Javnosti želimo sporočiti, kako pomembno je poznavanje simptomov raka trebušne slinavke in hitro ukrepanje, če jih opazimo tudi pri sebi. Pri tem raku je prav zgodnje odkrivanje eden ključnih trenutkov v celotni obravnavi, saj imajo edino tisti bolniki, ki jim raka odkrijemo v stadijih, ko je še možna operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo pozdravitev,« sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija.

Vijoličasta barva je barva ozaveščanja o raku trebušne slinavke

Združenje EuropaColon Slovenija se je tudi letos pridružilo svetovnemu gibanju osvetljevanja objektov v vijoličasto barvo, ki je barva aktivnosti ozaveščanja o tem raku. Gibanje se je začelo pred nekaj leti v Avstraliji in se preko ZDA in Kanade preneslo tudi v Evropo. Podpira ga več kot 30 držav po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Letos se je akciji zaradi epidemije in njenih ukrepov pridružilo nekoliko manj občin kot v lanskem letu - 30 občin po vsej Sloveniji, ki bodo danes v vijoličasto barvo osvetlile pomemben objekt.