Drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki letos poteka pod sloganom: ''Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica.'' Onkološki inštitut Ljubljana (OI) se ob tem pridružuje sporočilu, da je paliativna oskrba (PO) ena od temeljnih človekovih pravic, do katere bi morali imeti dostop vsi neozdravljivo bolni, ki jo potrebujejo in želijo imeti, in njihovi svojci. Dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na OI: ''Naša družba se stara in rabili bomo vedno več paliativne oskrbe. Pravočasno pričeta PO pomeni boljšo kakovost življenja do smrti in tudi daljše preživetje. Odnos do umiranja mora zato v naši družbi postati pomembna tema, o kateri se bomo pogovarjali vsi skupaj, odkrito, predvsem pa pravočasno. S tem bo tudi PO dobila ustrezno mesto v zdravstvenem in socialnovarstvenem sistemu.'' OI konec oktobra organizira 3. Slovenski kongres paliativne oskrbe, največji strokovni dogodek na področju PO v Sloveniji, ki bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in s podporo Ministrstva za zdravje RS.
Vloga svojcev v paliativni oskrbi
Na letošnjem kongresu s številnimi tujimi in domačimi strokovnjaki bodo predstavljena nacionalna priporočila za zdravljenje simptomov pri bolnikih z napredovalim rakom, srečanje pa izpostavlja tudi izziv, kako v družbi povečati osveščenost o PO. V ta namen bodo na kongresu svoje poglede na PO predstavila društva onkoloških bolnikov, osebno izkušnjo svojca s paliativno oskrbo pa bo predstavila Ljiljana Leskovic: ''Ključen pomen za razvoj PO v Sloveniji je podpora in opolnomočenje svojcev. V kontekstu razvoja deinstitucionalizacije procesa umiranja in smrti je nujno potrebno okrepiti podporo svojcem. Ta mora biti sistemsko urejena in ne prepuščena posameznikom, profesionalna, a hkrati človeška, ki usmerja in vodi svojce v najhujših trenutkih življenja. Svojci tudi pričakujemo, da so zaposleni v zdravstvu na področju PO strokovno usposobljeni za proces umiranja ter sposobni jasne in odprte komunikacije.'' Tudi mednarodna zveza paliativne in hospic oskrbe letos izpostavlja, da so družinski negovalci ključni del paliativne oskrbe, saj zagotavljajo temeljno podporo bolniku.
Za nadaljnji razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji so nujni paliativni timi v vseh slovenskih bolnišnicah
V Sloveniji letno umre skoraj 20. 000 ljudi, od tega večina zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo. Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., koordinator Državnega programa obvladovanja raka (DPOR):''Za nadaljnji razvoj PO v Sloveniji je potrebna vzpostavitev paliativnih timov v vseh slovenskih bolnišnicah oz. podpora obstoječim. To je tudi eden od prioritetnih ciljev Državnega programa obvladovanja raka za ureditev področja PO za onkološke bolnike, saj je po podatkih Eurostata Slovenija po odstotku umrlih zaradi raka (31 %) na prvem mestu med državami EU.'' Paliativni timi so med drugim tudi osnova za razvoj mreže PO prek mobilnih paliativnih enot. Celostno in neprekinjeno PO lahko izvajamo samo v tesnem sodelovanju vseh treh ravni zdravstvenega sistema (primarni, sekundarni in terciarni).
Strokovnjaki izpostavljajo pomen zgodnje paliativne oskrbe
Paliativna oskrba daje možnost, da se bolnik in svojci ter zdravstveno osebje pravočasno pripravijo na obdobje in situacije, za katero pri neozdravljivi bolezni vemo, da bodo zagotovo prišli – to je obdobje težjih telesnih simptomov napredovale bolezni, obdobje večjih psihičnih stisk, obdobje umiranja, obdobje žalovanja. Paliativna oskrba omogoča, da znamo predvideti te situacije in se nanje pripraviti, zaradi česar bodo vse te stiske in težave manjše ali bolj obvladljive. Z ustrezno in pravočasno komunikacijo med bolniki, svojci in zdravstvenim osebjem lahko ustrezno in pravočasno naslovimo tudi skrbi, pričakovanja in želje glede oskrbe ob koncu življenja.
Nove zloženke projekta Metulj: žalovanje, socialna podpora, formalni postopki ob smrti bližnjega
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe SZD in strokovnjaki Onkološkega inštituta so v okviru projekta Metulj pripravili nove brošure, ki so namenjene bolnikom z neozdravljivo boleznijo, svojcem in negovalcem ter strokovnim delavcem. Dosedanjim vsebinam so priključene še: področje žalovanja ter področje socialne podpore in vsebine o formalnih postopkih ob smrti bližnjega. Skupaj je sedaj dosegljivih 31 zloženk, ki so dostopne tudi na spletnem mestu projekta Metulj.
Organizatorji kongresa: o naši minljivosti in umrljivosti moramo spregovoriti na glas
3. Slovenski kongres paliativne oskrbe, ki letos poteka pod sloganom "Skupaj odstiramo tančice upanja", organizira Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe SZD skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Koordinacijo paliativne oskrbe na MZ in Inštitutom za paliativno medicino in oskrbo MF UM, ob podpori Državnega programa obvladovanja raka na MZ.
Organizatorji izpostavljajo, da vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki oskrbujejo neozdravljivo bolne, potrebujejo ustrezna znanja PO, prilagojena njihovemu delu, ki jih je treba vedno znova nadgrajevati in dopolnjevati. Prav tako je nujno, da o naši minljivosti in umrljivosti spregovorimo na glas, v družbi.
Paliativna oskrba ohranja vrednote posameznika in dostojanstvo življenja
Paliativna oskrba zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. V svojem zgodnjem obdobju se aktivno prepleta s specifičnim zdravljenjem, kasneje prehaja v pozno fazo in fazo umiranja. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.
Več informacij o paliativni oskrbi:
http://www.paliativnaoskrba.si/
https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/skupne_zdravstvene_dejavnosti/paliativna_oskrba
