- Ali si lahko predstavljamo svet, kjer so čist zrak, voda in hrana na voljo vsem?
- Ter da je gospodarstvo osredotočeno na zdravje in dobro počutje?
- In so mesta primerna za življenje in imajo ljudje nadzor nad svojim zdravjem in zdravjem planeta?
To so vprašanja, ki jih ob svetovnem dnevu zdravja izpostavljajo v Svetovni zdravstveni organizaciji.
Sredi pandemije, onesnaženega planeta, vse pogostejših bolezni, kot so rak, astma in srčne bolezni, Svetovna zdravstvena organizacija posebno pozornost posveča nujnim ukrepom, ki so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in planeta, ter spodbuja pobude za ustvarjanje družbe, ki se osredotoča na zdravje in dobro počutje prebivalcev.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu vsako leto posledica okoljskih dejavnikov, ki se jim je mogoče izogniti. Podnebna kriza predstavlja največjo nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo. Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za rakom zboli letno preko 15.000 Slovencev. Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno viša, je najvišja pri starejših; med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2018, je bilo 64 % starejših od 65 let. Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, pljuč, dojke ter debelega črevesa in danke) so leta 2018 predstavljali 61 % vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Izpostavljenost rakotvornim snovem v okolju naj bi bila odgovorna za do 5 % rakov.
Nevarnostnih dejavnikov, ki vodijo v razvoj raka, je mnogo in na to, kdo bo zbolel, kdaj in za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi prepletajočimi učinki tako dejavniki iz okolja, načina življenja, dedna nagnjenost in naključje. Nastanka katere koli rakave bolezni zato ni mogoče povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno rezultat delovanja vseh škodljivih, pa tudi zaščitnih dejavnikov, ki smo jim izpostavljeni skozi daljše časovno obdobje. Z zavedanjem o dejavnikih tveganja in zaščitnih dejavnikih ter ustreznim ukrepanjem pa lahko k zmanjševanju tveganja za nastanek rakave bolezni prispevamo tudi sami.
