V Sektorju radioterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana so konec lanskega leta pričeli pri rednem kliničnem delu uporabljati eno izmed najsodobnejših tehnik obsevanja – intenzitetno modulirano obsevanje oziroma IMRT (angl. Intensity Modulated Radiotherapy). Tehnika IMRT omogoča bolj usmerjeno obsevanje tarče in manjšo sevalno obremenitev zdravih tkiv v okolici tarče, kar posledično zmanjšuje verjetnost pojavljanja in resnosti neželenih učinkov obsevanja.

Predstojnik sektorja radioterapije prof. dr. Primož Strojan, dr. med.: ''Uvedba IMRT pomeni eno najpomembnejših prelomnic v sodobni zgodovini slovenske radioterapije. Zaradi omejenih obsevalnih zmogljivosti in zamudnosti postopkov pri načrtovanju in izvedbi je tehnika trenutno dostopna samo izbranim bolnikom s tumorji v področju glave in vratu, pričakujemo pa, da bomo z zagonom dveh novih obsevalnikov spomladi letos število bolnikov, obsevanih s tehniko IMRT, krepko zvišali in uspeli razširiti indikacije tudi na tumorje v medenici oz povsod tam, kjer bi se takšno obsevanje izkazalo za potrebno.''

IMRT – intentzitetno modulirano obsevanje (angl. Intensity Modulated RadioTherapy) je sodobna obsevalna tehnika, ki omogoča učinkovito povečanje konformnosti razporeditve doze sevanja v prostoru. Izraz »konformnost« označuje stopnjo skladnosti med 3-dimenzionalno obliko tarče (oziroma tumorja) in razporeditvijo doze v prostoru, ki to tarčo zaobjema: bolj ko oblika visokodoznega področja, nastalega v področju sečišča žarkovnih snopov, ki so iz različnih smeri usmerjeni proti tarči, posnema obliko same tarče, večja je stopnja konformnosti. Zaradi vrste težav, finančne in kadrovske narave, smo to vrsto obsevanja v Ljubljani začeli postopno vpeljevati šele koncem 2009. Do danes zbrane izkušnje dovoljujejo uporabo IMRT v dnevni rutini za obsevanje najzahtevnejših primerov.

Izboljšanje konformnosti obsevanja je pri IMRT doseženo z ustvarjanjem razlik v intenziteti sevanja znotraj posameznega obsevalnega polja. Prav zmožnost spreminjanja intenzitete fotonskega pretoka v posameznih delih obsevalnega polja je tisti dejavnik, ki omogoča ustrezno fleksibilnost pri razporejanju doze sevanja v prostoru in posledično zvišuje stopnjo konformnosti.

Razvoj IMRT je omogočila iznajdba večlistnih, računalniško krmiljenih kolimatorskih sistemov oziroma zaslonk za oblikovanje žarkovnih snopov linearnih pospeševalnikov sredi 90. let preteklega stoletja in razvoj ustrezno zmogljivih računalniških sistemov za načrtovanje obsevanj. Prav z nadzorovanim drsenjem lističev kolimatorskega sistema znotraj meja posameznega obsevalnega polja se ustvarijo željene razlike v pretoku fotonov oziroma intenziteti sevanja. Te omogočajo boljše prilagajanje oblike nastalega visokodoznega volumna obliki obsevane tarče. Kolimatorski sistem hkrati omogoča, da je gradient doze na robu visokodoznega področja ustrezno strm, kar zagotavlja, da je z visoko – tumoricidno dozo obsevano samo področje tarče, medtem ko so zdrava tkiva in organi v njeni neposredni okolici obsevani z mnogo nižjo dozo.

IMRT je v zadnjih letih zaznamovala radioterapevtsko dejavnost bolj kot katera koli druga obsevalna tehnika. Z IMRT pridobijo največ bolniki, katerih tarčni volumni privzemajo kompleksnejše, predvsem podkvaste (konkavne) oblike. Zato se je ta tehnika najprej uveljavila pri obsevanju rakov glave in vratu, ščitnice in hrbtenjače, čeprav je njena uporaba zaželjena tudi pri obsevanju nekaterih tumorjev drugod v telesu, predvsem v medenici. Dosedanji rezultati dovolj prepričljivo dokazujejo, da je z IMRT možno izboljšati učinkovitost in hkrati zmanjšati toksičnost obsevanja.

Obseg uporabe IMRT v vsakodnevnem delu je odvisen od koristi, ki jo predstavlja njena implementacija za posameznika, cene celotnega postopka ter strojnih in kadrovskih zmogljivosti oddelka, kjer se IMRT izvaja. V primerjavi s konvencionalnim obsevanjem je pri IMRT obseg dela vseh poklicnih skupin, vključenih v postopke načrtovanja, izvedbe in zagotavljanja kakovosti tovrstnega obsevanja, povečan najmanj za faktor 1.5–2. Prišteti je treba še aktivnosti, ki jih pri drugih vrstah obsevanja ni treba izvajati (npr. dozimetrično preverjanje vsakega izdelanega IMRT načrta s fantomom in neposredno na obsevalniku, kjer v času tovrstnega testiranja ne morejo obsevati drugih bolnikov). Večja natančnost IMRT zahteva tudi boljši mehanski in dozimetrični performans obsevalnika.

Na Onkološkem inštitutu načrtujemo v prvi polovici 2011 nadgradnjo obstoječe tehnike IMRT z uvedbo njene inačice, tehnike VMAT – volumetrične ločne terapije (angl. VoluMetric Arc Therapy). Zaradi precejšnjega časovnega skrajšanja faze izvedbe obsevanja na linearnem pospeševalniku pri VMAT naj bi se število bolnikov, obsevanih z IMRT, v letu 2011 občutno povečalo.