Ljubljana, 13. oktober 2023 – Neozdravljiva bolezen prinaša številne stiske, s katerimi se soočajo bolniki in njihovi svojci. Celostna, pravočasna, neprekinjena paliativna oskrba lahko te stiske pomaga prepoznati in jih lajšati. Občutkom, ki spremljajo bolnika in ki lahko ovirajo sposobnost spoprijemanja z boleznijo ter poslabšajo kakovost življenja, bodo posvetili pozornost na letošnjem že 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe z naslovom »Živeti brez strahu«, ki bo potekal 13. in 14. oktobra v Ljubljani. Na kongresu, ki ga organizirajo Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, Onkološki inštitut Ljubljana ter Inštitut za paliativno medicino in oskrbo Medicinske fakultete na Univerzi v Mariboru, bodo sodelovali tako slovenski kot tuji strokovnjaki s področja paliativne in hospic oskrbe.

Kongres poteka ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe, ki ga obeležujemo vsako leto na drugo soboto v oktobru po vsem svetu. Vsako leto ima drugačno geslo, vendar pa nas vedno opominja, da paliativna oskrba pomembno izboljša kakovost življenja bolnikov z neozdravljivo boleznijo in da mora biti, kot temeljna pravica, dostopna za vse. Geslo letošnjega dneva je »Sočutna družba: skupaj za paliativno oskrbo«. Sočutje je temelj zdrave skupnosti, v kateri imamo vsi pomembno vlogo, da skrbimo drug za drugega. Sočutje posameznika in skupnosti izboljšuje kakovost življenja, lajša trpljenje in spodbuja empatijo. Po podatkih Svetovnega atlasa paliativne oskrbe naj bi vsako leto več kot 56,8 milijona ljudi potrebovalo paliativno oskrbo. Večina (67 %) je odraslih, starejših od 50 let, vsaj 7 % pa je otrok. Večina (54 %) je bolnikov, ki potrebujejo paliativno oskrbo pred zadnjim letom življenja. Breme neozdravljivih bolezni ter s tem povezane potrebe po paliativni oskrbi so ogromni.

Potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in povečanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak. Seveda pa so potrebe po paliativni oskrbi tudi pri drugih boleznih, kjer je v Sloveniji še veliko prostora za napredek. Za to bo potrebno vzpostaviti močno mrežo izvajalcev paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema po celi državi, za kar si že leta prizadevajo tudi v Slovenskem združenju za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ob začetku 5. slovenskega kongresa za paliativno oskrbo je predsednica združenja in vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., povedala: »Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavni bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja. Z napredovanjem bolezni bolnik postaja v skrbi zase vse bolj odvisen od pomoči drugih, sooča se z vprašanji smiselnosti življenja, lastno minljivostjo, umiranjem in smrtjo. Pojavijo se občutek ranljivosti, žalosti, strahu, pa tudi hujše težave, kot sta anksioznost, depresija, panika, socialna in duhovna izolacija. Te neprijetne občutke lahko pomagamo bolniku in svojcem prepoznavati in lajšati s kakovostno, pravočasno in celostno paliativno oskrbo.« 

V Sloveniji imamo v nekaterih regijah in ustanovah že zelo dobre izkušnje z izvajanjem paliativne oskrbe, ki jih velja izpostaviti, tudi kot vzpodbudo drugim. Paliativni timi so osnova za razvoj mreže paliativne oskrbe. Nekateri delujejo kot mobilne paliativne enote, danes skupno deluje šest mobilnih paliativnih timov (Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, UKC Ljubljana (za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) in otroke) in UKC Maribor). Vendar pa še zaostajamo pri vzpostavitvi učinkovite in celovite mreže paliativne oskrbe, zlasti na specializirani ravni v bolnišnicah, ki vključuje tudi paliativne mobilne enote in bolnišnične oddelke. 

»Na dnevni ravni namreč vsak dan bolj čutimo, da potrebe bolnikov in svojcev močno presegajo trenutne zmožnosti. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Državnem programu obvladovanja raka si zato prizadevamo zagotoviti kakovostno paliativno oskrbo za vse bolnike z rakom v državi. Želimo si, da se na področju razvoja paliativne oskrbe v Sloveniji naredijo hitrejši in odločnejši koraki s ciljem zagotavljanja celostne in neprekinjene paliativne oskrbe vseh bolnikov, ki takšno oskrbo potrebujejo. K oblikovanju celovite mreže paliativne oskrbe nas nenazadnje zavezujejo tudi zastavljeni cilji v okviru Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026 in Evropskega načrta za boj proti raku,« je udeležence kongresa nagovorila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med. 

Podporo nadaljnjemu razvoju paliativne oskrbe je na srečanju izkazal tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Marjan Pintar: »Ministrstvo za zdravje z veliko pozornostjo spremlja razvoj paliativne stroke in ga tudi spodbuja. V razvoju mreže sledimo bolnikovi želji, da je lahko ustrezno oskrbovan v vseh okoljih, kjer biva, in ne samo v zdravstvenih ustanovah. V naslednji tednih bomo v uporabo predali električna vozila in opremo za delovanje mobilnih paliativnih timov. Zagotovljena so sredstva za izobraževanje iz veščin paliativne oskrbe v času specializacij. Spodbujamo vodstva bolnišnic, da organizirajo paliativno službo v bolnišnicah in poskrbijo, da se izobražuje čim več zaposlenih.«

Na nedavni okrogli mizi o paliativni oskrbi bolnikov z rakom je pomen paliativne oskrbe predstavila Maša Jelušič, hčerka onkološke bolnice: »Moja mama se je med paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana prvič počutila varno in slišano. Tu upoštevajo njene želje, nihče je zato ne zavrne. Ljudje so topli, človečni, empatični. Paliativna oskrba lahko traja več let in v tem času bolniku omogoča življenje, ne umiranja.«  Da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se jo uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobri kondiciji in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote…, izpostavlja tudi dr. Maja Ebert Moltara: »Pomembno je, da se paliativna oskrba prične zgodaj ob diagnozi neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.«

Posnetek Okrogle mize o paliativni oskrbi bolnikov z rakom, 9. 10. 2023, je na voljo na tej povezavi.
Več o 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe si lahko preberete na tej povezavi. 
Več o svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe 2023 je na voljo na tej povezavi.
Več o paliativni oskrbi si lahko preberete na tej povezavi.