Ljubljana, 23. oktober 2023 – Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana vsako leto pripravi posodobljene statistične podatke o raku v Sloveniji. Najnovejša objava podatkov vključuje informacije o bremenu raka v letu 2020, ki je bilo prvo leto epidemije covid-19. Podatki kažejo, da je bilo odkritih 11 % manj rakov glede na pričakovano število novih primerov, pripravljeno na podlagi ocene Registra raka za leto 2020. Vendar pa je padec števila odkritih rakov v 2020 manjši, kot so kazale prve napovedi projekta Onkovid, ko je bil v prvem valu epidemije delež obravnavanih primerov raka manjši za 30 % v primerjavi z letom 2019. Manko novih bolnikov z rakom v Sloveniji je v letu 2020 primerljiv z nekaterimi zahodnimi državami (Škotska, Anglija, ZDA). Državni program obvladovanja raka in Onkološki inštitut Ljubljana pozivata prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe za raka ZORA, DORA in Svit; ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.
V letu 2020 je v Sloveniji za rakom zbolelo 15.096 oseb, 7.034 žensk in 8.062 moških. V letu 2020 smo skladno z dosedanjimi trendi zbolevanja za rakom pričakovali 16.949 novih bolnikov. Razlika med napovedanim številom novih primerov raka (incidenca) v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 je 1.854 oseb. V letu 2020 smo tako zabeležili 10,9 % manj novih primerov raka od pričakovanj. Pri ženskah je bil manko 11,6 %, pri moških pa 10,4 %. Največji manko novih diagnoz se je pojavil pri osebah, starih med 50 in 60 let. Pri analizi razširjenosti bolezni ob postavitvi diagnoze pa je največji manko tistih bolnikov, ki jim je rak odkrit v omejenem stadiju.
»Zadnja tri leta je naše delovanje močno zaznamoval covid-19, ki je za seboj pustil velike posledice v celotnem zdravstvenem sistemu. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo ves čas neprekinjeno delovali in ob tem tudi opozarjali, da ob epidemiji covid-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Kljub temu, da je bila onkologija v Sloveniji prepoznana kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja virusa, kar ni veljajo za marsikateri onkološki center v tujini, je epidemija z ukrepi ter različnimi (širšimi) družbenimi spremembami vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev na ostalih ravneh zdravstvenega sistema, kar se odraža v teh številkah in manku novih diagnoz raka,« je povedala izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. »Zahvaljujoč odličnemu delovanju Registra raka smo lahko imeli ves čas epidemije covid-19 sprotni uvid v stanje na področju onkologije, kar nam je omogočilo prilagoditev našega delovanja in opozarjanje odločevalcev na odklone,« je še dodala izr. prof. dr. Oblak.
Padec števila odkritih rakov v 2020 je bil kljub vsemu manjši, kot so kazale prve napovedi iz projekta Onkovid, ko je bil delež obravnavanih primerov raka v prvem valu epidemije aprila 2020 manjši za 30 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. V Registru raka so namreč že leta 2020 vzpostavili sprotno spremljanje vpliva epidemije covid-19 na slovensko onkologijo, in sicer preko spletne platforme onKOvid (http://www.slora.si/onkovid). Platforma omogoča ažurno spremljanje razmer in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer imajo odločevalci možnost za spremembe ukrepov, ter mednarodno primerjavo.
Podobno kot v Sloveniji so tudi ponekod drugod po svetu že podali oceno vpliva epidemije covida-19 na breme raka. Manko novih bolnikov z rakom v Sloveniji je primerljiv z nekaterimi zahodnimi državami (Anglija, ZDA in Kanada) ter le nekoliko večji v primerjavi s Škotsko in Švedsko.
»V letu 2020 smo zabeležili skoraj 11 % manj novih primerov rakov od pričakovanj. Največji manko novih diagnoz rakov je zaznati pri nemelanomskem kožnem raku, raku prostate, raku dojk in krvnih rakih (ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije). Spodbudni pa so podatki za kožni melanom ter rak debelega črevesa in danke, kjer ne prihaja do odstopanj med napovedano incidenco in dejanskim številom novih bolnikov s temi raki,« je povedala prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka. »Rak je zaradi vedno bolj starajočega se prebivalstva vedno večji javnozdravstveni problem, zato lahko rečemo, da upad novih primerov raka v letu 2020 ne pomeni manjšega bremena raka v državi, pač pa ga povezujemo z vplivi epidemije covid-19. V Registru raka bomo breme raka in vpliv epidemije covid-19 na onkologijo še naprej spremljali, ter o tem redno obveščali javnost,« je zaključila prof. Zadnik.
Največji manko pri nemelanomskih kožnih rakih, spodbudno pri melanomu ter raku debelega črevesa in danke
Analiza Registra raka po vrstah raka kaže, da je bil največji manko zabeležen pri zbolelih z nemelanomskim kožnim rakom, saj je razlika med napovedano incidenco v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 23 % (zbolelo 3.007 oseb). Za rakom prostate je v letu 2020 zbolelo 1.460 moških, kar predstavlja 15,9 % manj odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov tega raka. V letu 2020 smo zabeležili 8,6 % manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj (zbolelo 1.554 oseb). V letu 2020 je za rakom dojk zbolelo 1.448 žensk, kar predstavlja 8 % manj odkritih rakov dojk pri ženskah glede na pričakovano število novih primerov raka. Precejšen manko novih diagnoz je tudi pri hematoloških rakih. V letu 2020 smo zabeležili 9 % manj novih bolnikov z ne-Hodgkinovim limfomom in 11,6 % manj bolnikov z levkemijo (za ne-Hodgkinovim limfomom zbolelo 463 oseb, za levkemijo zbolelo 365). Spodbudne so ugotovitve, da je za kožnim melanomom in za rakom debelega črevesa in danke zbolelo pričakovano število oseb, razlik med napovedano incidenco v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 pri teh rakih torej ni.
Poziv vsem prebivalcem in prebivalkam k skrbi za svoje zdravje
Rak je eno največjih javnozdravstvenih bremen sodobnega časa, kar se bo v prihodnje še povečevalo. Zato lahko glede na dosedanje trende sklepamo, da upad števila novih bolnikov z rakom najverjetneje ni posledica dejanskega zmanjšanega pojavljanja novih primerov raka med prebivalstvom, ampak je posledica več vzrokov, povezanih z epidemijo covid-19. Natančnega razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznamo, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov, kot so omejenost dostopa do primarnega nivoja zdravstvenega varstva in diagnostike, ki je lahko tako na strani zdravstvenega sistema kot tudi na strani bolnikov samih, ter začasne zaustavitve presejalnih programov za raka.
Zamude pri postavitvi diagnoze lahko vodijo v večji delež rakov, odkritih v višjih stadijih, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na izide bolezni (slabša prognoza, težje zdravljenje ter posledično slabša kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi zgodnejša smrt). Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko (o)vrednotili šele na daljši rok.
»Med epidemijo covid-19 se je še posebej izkazalo, kako pomembno je imeti strateške usmeritve, kot je Državni program obvladovanja raka (DPOR), ki nam kažejo smer tudi v kriznih časih. V DPOR smo takoj, ko smo na podlagi podatkov Registra raka zaznali upad novih primerov raka, pričeli s spodbujanjem sistemskih aktivnosti za čim bolj nemoteno delovanje onkologije. Skupaj z državnimi presejalnimi programi za raka smo pripravili strategijo o varni udeležbi v presejalnih programih in pričeli z aktivnostmi za spodbujanje prebivalcev k iskanju zdravstvene pomoči ob sumljivih znakih. Že v času epidemije, še bolj pa sedaj, ko so dokončne številke novih primerov raka za leto 2020 objavljene, je jasno, da je za obravnavo bolnikov z rakom nujno potrebno delovanje in dostopnost do celotnega zdravstvenega sistema, še posebej primarnega nivoja, ki v Sloveniji deluje kot vratar pri vstopu v zdravstveni sistem. V tej luči smo zaskrbljeni tudi sedaj, ko je veliko prebivalcev trenutno brez izbranega osebnega zdravnika. Zato menimo, da mora biti reševanje dostopnosti do primarne ravni za vse prebivalce absolutna prioriteta vseh nas, tudi v luči pravočasne in kakovostne obravnave bolnikov z rakom,« je povedala Sonja Tomšič, dr. med., koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka.
»Ob tem v Državnem programu obvladovanja raka skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana ponovno pozivamo tudi vse prebivalke in prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe ZORA, DORA in Svit; ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika,« je še dodala dr. Tomšič.
Zvočna izjava prof. dr. Vesne Zadnik, dr. med., predstojnice Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka, je na voljo tukaj.
Video izjava prof. dr. Vesne Zadnik, dr. med., predstojnice Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka, je na voljo tukaj.
Poročilo Registra raka Republike Slovenije Rak v Sloveniji v letu 2020 je na voljo tukaj.
