Potrebe po paliativni oskrbi so se ponovno pokazale v največji možni meri ravno z epidemijo covid-19. Odprla so se vprašanja, kdaj je pravi čas, da pričnemo s paliativno oskrbo, kako opolnomočiti vse zdravstvene delavce, ki sodelujejo pri oskrbi neozdravljivo bolnih in kako vključiti paliativno oskrbo v rednem delu različnih medicinskih strok. Najpomembnejše je, da za to zdravstveni delavci potrebujejo temeljna znanja iz paliativne oskrbe, ki jih je treba ustrezno dopolnjevati in nadgrajevati.
S tem namenom so pri Slovenskem združenju za paliativno in hospic oskrbo, ki deluje že 10 let, izdali prvi priročnik za paliativno oskrbo v Sloveniji, ki bo na voljo v naslednjih dneh. Ta je nastal zaradi potreb po učnih vsebinah o paliativni oskrbi za mlade zdravnike različnih kliničnih specialnosti v času podiplomskega izobraževanja. Hkrati predstavlja zelo dobro učno gradivo tako za dodiplomski nivo kot tudi za izobraževanje drugih profilov v zdravstvu. Vsebina je pripravljena tako, da omogoča vključevanje znanja paliativne oskrbe z vsebino kurikulumov drugih medicinskih strok. Seveda pa je priročnik namenjen vsem, ki jih to področje zanima.
Ena od glavnih urednic prvega slovenskega priročnika za paliativno oskrbo dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo in vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana je povedala: »Vodilo in zasnova samega priročnika slonita na tem, da naj se kakovostna paliativna oskrba izvaja z multidisciplinarnim pristopom in s sodelovanjem več poklicnih skupin. Ob tem mora biti vsaka skupina kompetentna na svojem strokovnem področju in se aktivno povezovati ter dopolnjevati z ostalimi skupinami. Razvoj paliativne oskrbe (paliativne medicine, paliativne zdravstvene nege in drugih podpornih strok) je odvisen od znanja in veščin samih izvajalcev, nekoliko pa tudi od možnosti lokalnega okolja za implementacijo paliativne oskrbe. V združenju si želimo, da bi priročnik pripomogel k nadaljnjemu strokovnemu razvoju paliativne oskrbe v Sloveniji.« Že naslednji teden 18. in 19. novembra bodo potekali tudi Dnevi internistične onkologije, kjer bo ključna tema ravno vključevanje paliativne medicine v internistično onkologijo.
Na 4. slovenskem kongresu paliativne oskrbe bo sodeloval tudi priznani švicarski zdravnik paliativne oskrbe prof. dr. Jan Gaertner iz baselskega centra za paliativno oskrbo Hildegard. Pred začetkom kongresa je izpostavil nekaj ključnih misli: »Paliativna oskrba je namenjena bolnikom z različnimi boleznimi in je delo nas vseh, tako družbe kot politike. Pomembno je, da je uvedena zgodaj v poteku bolezni, saj tako pozitivno vpliva na kakovost življenja. Paliativna oskrba mora biti vpeljana na vseh ravneh zdravstvenega sistema in ne sme iskati preprostih rešitev. Vključevati mora tudi psihološke in duhovne vidike oskrbe bolnika ter ustrezno podporo svojcem ob napredovanju bolezni in po smrti. Bolniki so pogosto presenečeni, ko se posvetimo njihovim simptomom in bolečinam ter trpljenju in jim ne vsiljujemo več nepotrebnih in za njih obremenjujočih preiskav. Kakovost oskrbe se pokaže tudi s spoštovanjem dostojanstva bolnika do samega konca življenja.« Za stanje paliativne oskrbe v Sloveniji je povedal: »V Sloveniji je paliativna oskrba izvajana na visoki ravni. Za to gre zasluga tudi stalnemu izobraževanju o paliativni oskrbi na vseh ravneh družbe, tako strokovne kot laične javnosti. Vključitev znanja o paliativni oskrbi v vse medicinske stroke lahko pomembno doprinese k izvajanju neprekinjene celostne paliativne oskrbe bolnika.«
V razvitem svetu in tudi v Sloveniji zaradi vse daljše pričakovane življenjske dobe in naraščajočega števila kroničnih bolezni, med katerimi so najpogostejše bolezni srca in ožilja, rak, kronične pljučne bolezni in sladkorna bolezen, postaja organizirana paliativna oskrba nuja. Ocene kažejo, da organizirano paliativno oskrbo koristi kar 60 odstotkov umirajočih, 80 odstotkov bolnikov z napredovalim rakom pa tovrstno oskrbo potrebuje. Ob tem določene storitve paliativne oskrbe potrebujeta v povprečju še dva člana bolnikove družine.
Pomemben doprinos pri celostni paliativni obravnavi imajo tudi mobilni paliativni timi, ki predstavljajo dopolnitev že vpeljanim dejavnostim paliativne oskrbe in uvajajo možnost obiskov paliativne enote neozdravljivo bolnih na njihovem domu. Vlada RS je maja letos v Splošni dogovor za leto 2021 uvrstila ustanovitev petih novih mobilnih timov v Splošni bolnišnici Novo mesto, Splošni bolnišnici Murska Sobota, v obeh univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru ter na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Glavni cilj paliativne oskrbe je zagotavljanje čim večje kakovosti življenja v zadnjem življenjskem obdobju. Paliativna oskrba vzgaja in krepi pozitiven odnos do sočloveka ter je odraz zrelosti in humanosti družbe.
4. slovenski kongres paliativne oskrbe že tradicionalno organizira Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, pridružujejo pa se mu še Onkološki inštitut Ljubljana, Inštitut za paliativno medicino in oskrbo, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru in Državna koordinacija razvoja paliativne oskrbe.
