OI Ljubljana
Eng

Vzroki

Velika večina rakov – okrog 80 % – se pojavlja po naključju, jasnega vzroka za njihov nastanek pa ne poznamo.

Iz takšnih ali drugačnih razlogov se geni v celičnem jedru spremenijo (mutirajo), celice se pričnejo hitro deliti in postanejo maligne. Danes vemo, da lahko mutacijo genov sprožijo številni dejavniki iz okolja. Negativne vplive teh dejavnikov lahko v veliki meri zmanjšamo z zdravim načinom življenja.

Med dejavnike okolja, ki vplivajo na nastanek raka, spadajo:

  • starost: rak je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let;
  • prehranjevanje: pri uživanju hrane z veliko maščobe in holesterola se dokazano poveča verjetnost, da se bodo pojavile nekatere vrste raka, zlasti rak debelega črevesa;
  • debelost: čeprav jasna povezava z rakom ni dokazana, nekatere raziskave nakazujejo, da debelost pripomore k nastanku nekaterih rakov;
  • kajenje: kajenje cigaret nedvomno močno poveča tveganje, da se bo pojavil pljučni rak. Tveganje je večje tudi pri pasivnih kadilcih, tj. nekadilcih, ki so prisiljeni vdihavati zaradi kadilcev onesnažen zrak. Kajenje pipe in žvečenje tobaka sta povezana z rakom ustne votline, jezika, žrela in grla;
  • dolgotrajna izpostavljenost kemičnim snovem, kot so azbest, radon in benzen;
  • izpostavljenost visokim dozam sevanja;
  • škodljivi ultravijolični žarki, ki so sestavni del sončne svetlobe, so neposredno povezani z nastankom melanoma in drugih kožnih rakov;
  • nekateri virusi, kot so virusi hepatitisa B in C, humani papilomavirusi (HPV) in Epstein-Barrov virus, so povezani s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih rakov;
  • sistemske imunske bolezni, kot je npr. AIDS, okvarijo mehanizme, ki organizem varujejo pred nastankom nekaterih rakov.


Preostalih 20 % rakov je dednih
, kar pomeni, da se okvarjeni gen, ki je udeležen pri nastanku neke vrste raka, s staršev prenaša na otroke, tveganje za nastanek te vrste raka pa je večje pri vseh potomcih v družini. Treba je vedeti, da prisotnost okvarjenega gena pri neki osebi še ne pomeni, da bo ta zbolela za rakom. Kadar obstaja sum, da gre za dedni rak, se lahko člani družine udeležijo genetskega svetovanja in testiranja, s katerim je mogoče oceniti njihovo tveganje. Družinam z velikim tveganjem priporočajo redne preglede, s katerimi se lahko rak – če se pojavi – odkrije v zgodnji fazi, ko so uspehi zdravljenja najboljši.

Med znake dednega raka spadajo:

  • več sorodnikov z rakom;
  • pojav raka v nižji starosti, kot je sicer običajno;
  • pojav več rakov pri isti osebi (npr. rak jajčnikov pri osebi z rakom dojke);
  • pojav redkih ali nenavadnih vrst raka

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana