Dr. Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja v Sektorju internistične onkologije OI, vodja mamarnega tima na OI: ''Najpomembnejša novica leta 2022, ki je bilo še vedno »kovidno« obarvano, je, da je zdravljenje raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kot tudi zgodnja diagnostika v presejalnem programu DORA, potekalo neprekinjeno.Trend zadnjih let je še vedno naraščajoče število novih primerov raka dojk in pa vedno večja prevalenca, torej število oseb z rakom dojk, ki živijo med nami, ki se je že leta 2019 povečalo na skoraj 20.000. To pa je povezano z večjim obsegom dela in večjimi kadrovskimi in prostorskimi potrebami na vseh področjih: diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in spremljanja bolnic po zaključenem zdravljenju.'' 

Epidemiologija raka dojk

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.466 žensk, umrlo pa jih je 436. V letu 2019 je za rakom dojk zbolelo 1583 oseb, od tega 1568 žensk in 15 moških, umrlo pa 433  žensk in 10 moških. Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.361 oseb, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Najpogosteje za rakom dojk zbolevajo ženske po 50. letu starosti. Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrim preživetjem. Po petletnem čistem preživetju je v primerjavi z drugimi izbranimi raki v Sloveniji na 3. mestu pri ženskah. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic z rakom dojk, zbolelih v letih 2015−2019, je bilo 87-odstotno. Petletno čisto preživetje bolnic z rakom dojke se je v letih 1997 in 2016 povečalo za 10 odstotnih točk.

Najpogostejše vrste raka dojk

V grobem govorimo o neinvazivnih rakih (okoli 150 na leto) in invazivnih rakih (1.400 do 1.500 letno). Med invazivnimi raki pa te v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov. 

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk 

Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja, vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov, ter dejavnike življenjskega sloga. Dejavniki tveganja so starost ob prvi menstruaciji in ob menopavzi (nekoliko se poveča tveganje ob prvem perilu pred 12. letom in menopavzi po 55. letu), rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov (večje je tveganje, če ženske niso rodile ali pa so prvič rodile po 30. letu), nekoliko poviša tveganje tudi jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev ter nadomestnega hormonskega zdravljenja, debelost po menopavzi, telesna nedejavnost in prekomerno pitje alkohola. 

Zgodnje odkrivanje raka dojk

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo ima tudi ženska sama s samozavedanjem svojih dojk in prepoznavanjem neobičajnih sprememb ob rednem mesečnem samopregledovanju.

• Samopregledovanje

Samopregledovanje je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Tako lahko zgodaj zatipamo zatrdline in opazimo spremembe, na katere morda sicer ne bi bile pozorne. 

Kako pravilno pregledamo dojke: potrebno je sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg  novo nastalih zatrdlin je  potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. 
Več: europadonna.si/ostani-zdrav/samopregledovanje/

• Program DORA

V starostni skupini od 50 do 69 let strokovnjaki priporočamo odziv na vabilo na presejalno mamografijo v presejalnem programu za raka dojk DORA, v katerega so od decembra 2017 vključene vse  slovenske ženske v ciljni skupini. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake, ki jih s samopregledovanjem še ni možno zatipati. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev. 
V programu DORA so v prvi polovici letošnjega leta (1. 1. – 30. 6. 2022) na preventivno mamografijo povabili 76.329 žensk v starosti med 50 in 69 let, med katerimi se je vabilu odzvalo 77 odstotkov vabljenih žensk. Med njimi so do sedaj pri 279 ženskah odkrili raka dojk, večinoma na začetni stopnji in omejenega na dojko, vendar številka še ni dokončna.
Več v gradivu programa DORA.

Zdravljenje

Okoli 70 % slovenskih bolnikov z rakom dojk se zdravi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno, sestavljeno iz lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (kemoterapija, hormonsko zdravljenje, tarčna zdravila). Pristop je odvisen od podtipa raka dojk in obsega bolezni. Pri zgodnjem raku, ki je omejen na dojko in je majhen, se zdravljenje največkrat prične z operacijo, ki ji praviloma sledi sistemsko zdravljenje, pri večini bolnic pa tudi pooperativno obsevanje. Pri večjih rakih, ki tvorijo zasevke v pazdušnih bezgavkah, predvsem pa pri lokalno napredovali bolezni, pričnemo s sistemskim zdravljenjem (navadno s kemoterapijo), ki ji sledi operacija, obsevanje in mnogokrat še druga vrsta sistemskega zdravljenja.  V prvem zdravljenju raka jih je okoli 90 odstotkov operiranih in zdravljenih z eno ali več vrstami sistemskega zdravljenja, okoli 60 odstotkov pa dodatno še obsevanih.
Bolnice z razsejano boleznijo zdravimo z zaporedjem več različnih sistemskih zdravljenj. Na voljo je vedno več zdravil, s katerimi podaljšujemo življenje in izboljšujemo ali ohranjamo kakovost življenja. Poleg kemoterapije in različnih hormonskih zdravil, ki jih v zdravljenju uporabljamo že več desetletij, imamo na voljo tudi tarčna zdravila, kot so monoklonska protitelesa usmerjena proti HER2, v zadnjih dveh letih pa pri rakih s prisotnimi hormonskimi receptorji zdravimo s kombinacijo hormonskega zdravljenja in  zaviralci različnih celičnih tarč, kot so od ciklina odvisne kinaze 4/6, mTOR, PIK3CA. Del bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom, ki ustrezajo kriterijem, zdravimo z imunoterapijo, pri bolnicah z zarodno mutacijo BRCA1/2 pa  z zaviralci PARP. Z novimi zdravili se je obvladljivost razsejanega raka, vsaj pri nekaterih podtipih, znatno izboljšala.
Trenutno je na čakanju za uvrstitev na listo zdravil pet zdravil za sedem indikacij. Pri zgodnjem raku dojk v kratkem pričakujemo abemaciklib, olaparib in pembrolizumab, za zdravljenje razsejane bolezni pa pembrolizumab, trastuzumab derukstekan, sacituzumab  govitekan in tukatinib. 

Dedni rak dojk

Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, ima lahko dva- do trikrat večjo ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki raka dojk v družinski anamnezi nima. Pet odstotkov vseh rakov dojk je dednih, to pomeni, da je pri taki bolnici prisotna okvara genov BRCA1 in/ali BRCA2 ali nekaterih drugih genov.
Družine, kjer se rak pojavlja pogosteje in pri katerih postavimo sum, da je prisoten dedni rak, je smiselno napotiti v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V ambulanto lahko bolnika napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno obravnava posameznika. Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, ki ustrezajo kriterijem za testiranje.
Več: 
https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/skupne_zdravstvene_dejavnosti/genetsko_svetovanje

Ravnanje posameznika pri preprečevanju raka dojk

Za preprečevanje raka dojk in drugih rakov veljajo podobni ukrepi kot za preprečevanje kroničnih bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja, to je zdrav življenjski slog. Sem spada nekajenje, neuživanje alkoholnih pijač, telesna dejavnost, čim manj izpostavljanja sončnim žarkom, zdrava prehrana. Tveganje raka dojk znižuje redna telesna dejavnost in vzdrževanje normalne telesne teže.
Pri preventivi raka dojk ima sekundarna preventiva (udeležba v presejalnem programu in zgodnje odkrivanje) zelo veliko vlogo, saj večkrat s primarno preventivo težje vplivamo na preprečevanje raka dojk. Ženskam svetujejo, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno mesečno samopregledujejo dojke ter da se redno udeležujejo presejalnega programa DORA.

Epidemija covid-19 in rak dojk

Podatki RRRS in prikazovalnika onKOvid kažejo, da je epidemija koronavirusa vplivala na odkrivanje raka v Sloveniji. V 2022 je bil v prvih mesecih leta delež novih primerov raka manjši kot v letu 2019 (pred epidemijo), predvsem v februarju, kar lahko pripišemu obsežnemu zimskemu valu epidemije z različico omikron. V maju in juniju je to število naraslo ter doseglo in preseglo število odkritih rakov v letu 2019. Podoben trend v letu 2022 se kaže pri raku dojk; po zmanjšanju deleža novih primerov raka dojk v prvih treh mesecih je delež v aprilu in maju narasel, vendar ostal za približno 10 % nižji v primerjavi z letom 2019. Razloga za upad deleža novih primerov v celoti ne poznamo, je pa gotovo splet več dejavnikov. Predvidevamo, da je nižji delež odkritih rakov dojk predvsem v starostnih skupinah do 50. in po 70. letu. Program DORA, ki vabi na presejalno mamografijo vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let, namreč od 2020 beleži rezultate, ki so na ravni pred epidemijo.

Dodatne informacije:
O raku dojk: https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk
DORA: https://dora.onko-i.si/
SLORA: http://www.slora.si/