OI Ljubljana
Eng

Raki rodil

Med rake rodil spadajo rak materničnega telesa, rak materničnega vratu, rak jajčnikov in jajcevodov, rak zunanjega spolovila in rak nožnice. 

Rak materničnega telesa

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak materničnega telesa se pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot rak maternične sluznice in rak maternice. Rak materničnega telesa je relativno pogost. V Sloveniji je v letu 2020 za rakom materničnega telesa na novo zbolelo 373 žensk. Najpogostejši rak rodil pri ženskah v razvitem svetu in v Sloveniji je rak maternične sluznice, medtem ko je rak maternice redek in predstavlja manj kot desetino raka materničnega telesa. 

Nevarnostni dejavniki pri raku materničnega telesa so povezani predvsem z reproduktivnimi dejavniki. Tveganje za nastanek raka maternične sluznice je povečano pri ženskah s hormonskim nadomestnim zdravljenjem brez dodanih progestogenov, s pozno menopavzo, pri ženskah, ki niso rodile, in tistih s preveliko telesno težo. Kombinirana oralna kontracepcijska sredstva zmanjšajo verjetnost nastanka tega raka.

2. Bolezenski znaki

Najpogostejši znak raka materničnega telesa je krvavitev iz nožnice ali krvav izcedek, najpogosteje po menopavzi. 

3. Diagnoza in stadij bolezni

Za postavitev diagnoze je treba opraviti biopsijo maternične sluznice. Dodatno opravimo rentgensko slikanje prsnih organov,  krvne preiskave in biokemične preiskave. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Rak maternične sluznice zdravimo s kirurškim posegom, ki mu večinoma sledi brahiterapija ali teleradioterapija, razen pri dobro diferenciranih rakih stadija I. Pri razširjeni bolezni pride v poštev paliativna teleradioterapija. Pri metastatski bolezni in pri ponovitvi bolezni je zdravljenje paliativno, uporabljata se hormonsko zdravljenje in kemoterapevtsko zdravljenje. Več

Rak materničnega vratu

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak materničnega vratu spada med redke rake. Predstavlja približno 1,5 % vseh na novo odkritih rakov v Sloveniji. Zbolevnost za tem rakom upada; v letu 2020 je v Sloveniji na novo zbolelo 133 žensk. 

Glavni nevarnostni dejavnik je okužba z visoko rizičnimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so odgovorni za nastanek več kot 95 % primerov raka materničnega vratu. Najpogostejša sta HPV 16 in 18. HPV se prenaša s kože na kožo, do česar pride ob kakršnikoli vrsti spolnega odnosa. Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV.

2. Preventiva

Presejanje za raka materničnega vratu

Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Več

Cepljenje proti HPV

Cepljenje proti HPV je dodatna možnost za preprečevanje raka materničnega vratu. Več

3. Bolezenski znaki

Zgodnje oblike bolezni so praktično brez simptomov. Najpogostejši simptom je krvavitev iz nožnice, ki se pojavi po spolnih odnosih, ob odvajanju blata, kot krvavitev zunaj menstruacijskega cikla ali kot postmenopavzalna krvavitev. Več

4. Diagnoza in stadij bolezni

Za določanje stadija raka materničnega vratu opravimo vaginalno-rektalni ginekološki pregled, pregled sečnega mehurja (cistoskopijo), pregled danke in sigmoidnega dela črevesa (rektosigmoidoskopijo), kontrastno slikanje črevesja, preiskavo sečil (intravenska pielografija) in rentgensko slikanje prsnih organov. Več

5. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnic po zaključenem zdravljenju

Predrakave spremembe in zgodnje oblike raka materničnega vratu zdravimo kirurško, in sicer z izrezom tkiva z diatermično zanko ali konizacijo (stožičasto izrezanje tkiva). Osnovni način zdravljenja invazivnega raka materničnega vratu je s kirurškim posegom ali radioterapijo. Več

Rak jajčnikov

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak jajčnikov je deseti najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, v letu 2020 je v Sloveniji na novo zbolelo 151 žensk. Med raki rodil ima najvišjo umrljivost. Najpogosteje zbolevajo ženske med 55. in 65. letom.

Nevarnostni dejavniki so reproduktivni in genetski. Večje tveganje za nastanek raka jajčnikov je pri ženskah, ki niso rodile ali pa so rodile po 35. letu. Na njegov nastanek vplivajo spremembe genov BRCA 1 in BRCA 2. 

2. Bolezenski znaki

Prvi znaki bolezni se pojavijo relativno pozno, pri razširjeni bolezni pa imajo ženske motnje v odvajanju urina in blata, bolečine v trebuhu ter povečan obseg trebuha zaradi nabiranja tekočine.  

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovna preiskava je ultrazvok trebuha. Dodatno opravimo CT trebuha in rentgensko preiskavo prsnih organov. Opravimo osnovne preiskave krvne slike, biokemične preiskave krvi ter določimo tumorski označevalec Ca 125 ter pri mlajših bolnicah AFP in beta HCG. Glede na klinično sliko dodatno opravimo irigografijo ali rekto-kolonoskopijo. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnic po zaključenem zdravljenju

Osnova zdravljenja raka jajčnikov je kirurško zdravljenje, običajno opravimo kirurško odstranitev maternice, jajcevoda in jajčnikov, slepiča in omentuma (peča). V določenih primerih je možen laparoskopski poseg, pri veliki masi bolezni pa citoredukcija – čim bolj popolna odstranitev tumorske mase oz. metastaz , ki so vidne z očesom. Več

Rak jajcevodov

Rak jajcevodov je redek rak rodil, s podobnimi znaki in simptomi kot rak jajčnikov. Diagnostične preiskave za opredelitev bolezni in zamejitev so podobne kot pri raku jajčnikov. Principi zdravljenja so prav tako podobni kot pri raku jajčnikov. Pri spremljanju bolnic po zaključenem zdravljenju pri kontrolnih pregledih vključimo preiskave s CT in UZ.

Rak zunanjega spolovila

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Obolevnost raka zunanjega spolovila je majhna, predstavlja 4-5 % vseh bolnic z rakom rodil. Nevarnostni dejavnik je okužba s HPV. 

2. Bolezenski znaki

Običajen znak je razjeda na zunanjem spolovilu, ki krvavi ali boli. Ob napredovanju bolezni se lahko pojavijo težave z odvajanjem urina in bolečine v predelu dimelj zaradi povečanih bezgavk.

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovna diagnostična preiskava je ginekološki pregled in biopsija sumljive spremembe. Pri sumu na razširjeno bolezen dodatno opravimo pregled sečnega mehurja (cistoskopija), pregled danke (rektoskopija), UZ- ali CT-preiskave. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnic po zaključenem zdravljenju

Osnova zdravljenja raka zunanjega spolovila je operativni poseg glede na stadij bolezni – izrez spremembe, enostaven izrez zunanjega spolovila (enostavna vulvektomija) ali radikalen izrez zunanjega spolovila (radikalna vulvektomija) z ali brez izreza regionalnih bezgavk (regionalna limfadenektomija). Več

Rak nožnice

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak nožnice je zelo redek rak, saj predstavlja le 1-2 % vseh rakov rodil. Dve tretjini bolnic sta starejši od 50. let.

Glavni nevarnostni dejavnik je okužba s HPV. Dejavniki tveganja so v tem primeru enaki kot pri raku materničnega vratu. 

2. Bolezenski znaki

Bolezen se najpogosteje kaže kot neboleča nožnična krvavitev ali izcedek iz nožnice. Ob napredovanju bolezni se pojavijo bolečine, pogosto siljenje na vodo in boleče napenjanje ali krči pri neučinkovitem iztrebljanju ali uriniranju (tenezem).

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnova diagnostike je ginekološki pregled. Če brisi vagine pokažejo bolezenske spremembe, je treba narediti biopsijo vzorca nožnice. Glede na klinično sliko opravimo dodatne preiskave za določitev bolezni in nato bolezen razvrstimo po FIGO-klasifikaciji v stadije I-IV. 

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Osnova zdravljenja sta kirurški poseg in obsevanje, dokončno se odločimo glede na stadij bolezni.
Bolnice po zaključenem zdravljenju spremljamo enako kot bolnice z rakom materničnega vratu. 

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava